Akcijska načrta za jezikovno politiko ustavil sum klientelizma

Na ministrstvu za kulturo trdijo, da sta bila pripravljena načrta tudi neizvedljiva in neusklajena.

Objavljeno
07. avgust 2015 17.38
Julijana Bizjak Mlakar. Tiskovna konferenca Ministerstva za kulturo v Ljubljani, 15. julija 2015
Jelka Šutej Adamič, kultura
Jelka Šutej Adamič, kultura

Ljubljana – Akcijska načrta za jezikovno politiko, o katerih smo v našem časniku konec julija že pisali, sta po zagotovilih ministrstva za kulturo že v postopkih za sprejetje v vladi, v medresorskem usklajevanju.

Načrta so pripravljali strokovnjaki, a po navedbah MzK »sta bila ponekod neizvedljiva, neusklajena z vsemi akterji in torej neprimerna za sprejetje v vladi, poleg tega so se pojavljale obtožbe s sumi klientelističnih navez odgovorne za pripravo načrtov in skupine, ki naj bi bila vključena v pripravo načrtov, kar naj bi se dogajalo v času vodstva prejšnjega ministrstva«.

Po besedah ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar aktov prej ni bilo mogoče posredovati v medresorsko usklajevanje brez bojazni, da bo ministrstvo za finance oba akta nemudoma zavrnilo.

Zanimalo nas je, kako bo pozna uvrstitev aktov v postopke za sprejetje v vladi vplivala na pogajanja za finančna sredstva – tako iz integralnega proračuna kot evropske finančne perspektive. Na ministrstvu odgovarjajo, da »je bila glede na izjemno slabe izkušnje pri zagotavljanju sredstev za izvajanje nacionalnega programa za kulturo na ministrstvu v prvi polovici leta največja mogoča pozornost namenjena zagotavljanju sredstev, ki bodo kot dodatna sredstva predstavljala podlago za realno izvedbo obeh akcijskih načrtov«.

Ministrici je v okviru prednostne naložbe ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) uspelo pridobiti zagotovila pristojne ministrice, da bo jezikovno politiko v tem okviru namenjenih 1,6 milijona evrov, za pametno specializacijo pa ustno zagotovilo ministrice za izobraževanje za pridobitev 10 milijonov evrov iz prednostne naložbe, katere nosilec je MIZŠ.

Zakaj dolgo čakanje?

Za obuditev spomina: gre za akcijska načrta za jezikovno opremljenost in za jezikovno izobraževanje. Sprejetje in uveljavitev obeh dokumentov je predvidel nacionalni program za jezikovno politiko 2014–2018, sprejet julija 2013. Časovni rok je pripravi obeh dokumentov namenil leto dni.

Dokumenta je pripravila skupina zunanjih strokovnjakov, bila sta poslana v javno obravnavo in na njeni podlagi doživela končno redakcijo. Zaradi zamenjave vlade sta oba akcijska načrta postala del primopredajne dokumentacije in sta več kot pol leta ležala v ministričinem predalu.

Po naših informacijah je pristojna služba ministrstva, torej Služba za slovenski jezik, ministrico pravočasno obvestila, da načrta čakata na medresorsko obravnavo in sprejetje v vladi, na MzK pa odgovarjajo, da je »vodja službe ministrici konec leta 2014 sporočila, da naj bi bila predloga akcijskih načrtov pripravljena, vendar se je takoj zatem ugotovilo, da temu ni tako, saj je bilo gradivo treba popraviti v smislu izvedljivosti in je bilo ministrstvo opozorjeno na sume nepravilnosti pri nastajanju ključnih dokumentov jezikovne politike«, odgovarja služba za stike z javnostjo na MzK.

Ministrica je, kot trdijo, glede vsebine akcijskih načrtov odgovorno osebo večkrat opozorila, naj uskladi nerešena vprašanja in ji dostavi usklajeno gradivo, ki naj bo izvedljivo in usklajeno tudi z MIZŠ. Dodajajo, da je bil poleg že navedenih pomanjkljivosti načrtov zadržek tudi nerešeno vprašanje potrebnih sredstev.

Ministrstvo naj bi glede na navedene ovire v tem kratkem času storilo največ, kar je bilo mogoče za to, da bi hude težave pri pripravi načrtov iz časa vodstva prejšnjega ministrstva čim manj vplivale na cilje, ki jih želi uresničiti sedanje vodstvo ministrstva na področju jezikovne politike.

Nedejavnost ali počasnost je MzK očitala tudi skupina 108 podpisnikov, večinoma iz univerz, inštitutov in tehnoloških podjetij, med njimi tudi večina tistih, ki so sodelovali v delovnih skupinah za pripravo obeh akcijskih načrtov, ki je ministrstvu marca letos poslala peticijo (dostopna je na spletni strani http:www.cjvt.si/poziv/), na katero niso dobili odgovora.

MzK na vprašanje, zakaj se niso odzvali, odgovarja, da »so med podpisniki peticije tudi predstavniki nekaterih zasebnopravnih subjektov, ki se jim je tudi članica Nacionalnega sveta za kulturo očitala nekatere sporne in klientelistične navezave pri nastajanju obeh dokumentov«.