Več sodelovanja med sektorji in več konkurenčnosti

Uvodni pozdrav na konferenci v organizaciji nacionalne platforme Center za kreativnost je pripadel ministrici za kulturo Asti Vrečko, ki poglobljeno razume širši družbeni pomen kreativnega sektorja, nujnost njegove povezljivosti in tudi njegov mednarodni doseg.

V rekordnem času: Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo

Kaj razumete pod pojmoma kulturne in kreativne industrije, zakaj ju je treba spodbujati?

To so dejavnosti, ki temeljijo na kulturnih vrednotah in ustvarjalnem izrazu – od arhitekture, oblikovanja, filma, glasbe, iger in medijev do dediščine, oglaševanja in knjige. Kreativni in kulturni sektor ustvarja delovna mesta, vključuje ustvarjalce v druge dejavnosti, na katerih se z njihovim angažmajem krepijo inovacije in ustvarjajo vsebine v drugih panogah. V Evropski uniji prispeva okoli 5,3 odstotka dodane vrednosti in zaposluje več kot šest odstotkov delovne sile, prav je, da ga v Sloveniji tudi podpiramo.

V kakšnem stanju je po vaši oceni ta sektor v Sloveniji, kaj so njegove odlike in kje je še prostor za rast?

V Sloveniji v teh dejavnostih dela približno 52.000 ustvarjalcev, kar je sedem odstotkov vseh zaposlenih. V tem sektorju deluje 10,5 odstotka vseh registriranih organizacijskih enot, ki ustvarijo okoli 2,7 odstotka vseh prihodkov v gospodarstvu in 3,5 odstotka dodane vrednosti. Na podlagi teh ocen je dodana vrednost, ki jo ustvarjajo zaposleni v kulturi in ustvarjalnosti nad povprečjem gospodarstva. Največji izziv je, da gre večinoma za mikro in mala podjetja ter organizacije, tako rekoč vsi imajo največ devet zaposlenih. Za boljši razvoj jim moramo zagotoviti predvsem stabilno financiranje in možnost primernih prostorov za delo. Zato zanje razvijamo prilagojene instrumente in jih vključujemo v razvojne politike.

Kako delujejo društva in posamezniki v panogi, kako so se usposobili?

Na tem področju deluje mešanica javnih, nevladnih in zasebnih deležnikov, ki so med seboj soodvisni. Javno financiranje omogoča raziskovanje in preizkušanje idej; podjetniški del pa te ideje pretvarja v izdelke in storitve. Programe opolnomočenja, kot so mentorstva, inkubator in mreženja, ministrstvo za kulturo izvaja predvsem prek Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer deluje tudi Center za kreativnost. Na ministrstvu imamo tudi druge razpise, delovne štipendije za spodbujanje ustvarjalcev različnih panog. Podpora države je pri tem nujna, saj se dolgoročno ves vloženi denar povrne. Tako se gradijo dolgoročne strategije opolnomočenja ustvarjalnosti kot tudi povezovanje različnih področij, ljudi, idej in strok od znanosti do umetnosti, gospodarstva do kulture, od zdravstva do filma, od glasbe do oblikovanja, od ilustracije do glasbe, od razvoja tehnologije do oblikovanja prostora, ki omogoča nastanek novih in velikih zgodb.

Ali je naš kreativni sektor znan tudi v tujini?

Seveda, zelo. V ZDA deluje glasbenik ​​Anže Rozman, ki je bil nominiran za več emmyjev, naredil je tudi glasbo v dokumentarcu Beckham, Jernej Barbič, ki je prejel tehničnega oskarja za programsko opremo za realistično animacijo v filmih, modna oblikovalka Matea Benedetti je s svojo trajnostno modo prisotna na svetovnih dogodkih, animatorka Špela Čadež ter modni oblikovalec Uroš ­Belantič in svetovno znana oblikovalka nakita, danes predvsem pohištva, Lara Bohinc. Na drugi strani so tudi inovacije, ki nastajajo v sodelovanju ustvarjalcev s podjetji, kot so Elan ali Adria Mobil. Poleg teh so še številna podjetja in ustvarjalci, ki delajo z najboljšimi na svetu na področjih filma, glasbe, scenskih umetnosti … Uspehi v kulturi se lahko kosajo s tistimi na področju športa in znanosti. Želim si, da bi bilo to zavedanje med ljudmi bolj prisotno. Čeprav smo relativno majhna država, naši ljudje sproducirajo na različnih področjih veliko izjemnih uspehov in upravičeno smo lahko ponosni. To pa ne le pripomore k prepoznavnosti naše države, ampak vlaganje v ta sektor krepi tudi naše gospodarstvo ter pripomore k razvoju celotne družbe.

Udeležili ste se konference (spremni program razpisa Spodbujanje KKI – CzK 2025). Kakšni so vaši vtisi?

Videti je veliko energije, konkretnih idej in pripravljenosti na sodelovanje med kulturo, gospodarstvom in znanostjo. Predvsem sem vesela, ker sodelujejo deležniki z vseh koncev Slovenije. Čuti se brbotanje kreativnosti in že nestrpnega pričakovanja pred začetkom dela.

Kaj je slovenska strategija pametne specializacije (S4) v evropski kohezijski politiki?

To je državni načrt, s katerim usmerjamo evropska kohezijska sredstva na področja, na katerih imamo znanje in potencial. Cilj je več inovacij, več sodelovanja med sektorji in več konkurenčnosti v mednarodnem prostoru. Vloga kulture in ustvarjalnosti pri tem je pomembna, ker se znanje in inovacije ustvarjalcev morajo 'prelivati' na druga področja in v druge panoge. Prav z razpisi, kakršni so v Centru za kreativnost že letos, želimo pri tem pomagati, podpreti sodelovanje med gospodarstvom, znanostjo in kulturo, krepiti ekipe in pospeševati preboj v mednarodni prostor.

Kako vidite prihodnost kreativnega sektorja?

Mislim, da je prihodnost svetla, saj so med nami izjemni potenciali, ljudje z vizijo, prebojnimi idejami in veliko znanja. Ob pravi podpori bodo ustvarjalci in organizacije v kulturi eden od motorjev razvoja. Pripomorejo k digitalnemu in zelenemu prehodu ter h kakovosti življenja. Pri tem moramo narediti korake od projektnega v bolj sistemsko in medresorsko podporo, ki vključuje tako financiranje kot zagotavljanje prostorov in podporo mreženju ter internacionalizaciji. Predvsem je pomembno vzpostaviti še močnejšo povezavo z gospodarstvom, raziskovalci in evropskimi mrežami ter pobudami. To odpira tudi nove priložnosti za ustvarjalce.