Bolezen ameriške duše je nesposobnost doumeti negativno

Videoumetnica in režiserka, ki živi v Los Angelesu, meni, da umetniki že dolgo niso več uporniki, provokatorji in vizionarji, izginili so v labirintih preračunljivosti, samocenzure, politične korektnosti in ritolizništva.

Objavljeno
18. april 2020 20.36
Posodobljeno
18. april 2020 20.36
»Mogoče obstaja majhna možnost, da nas bo šok pandemije tako pretresel, da se bomo nehali ukvarjati z banalnostmi, nisem pa prepričana o tem,« je dejala Nataša Prosenc Stearns. FOTO: Tadej Regent
»V Los Angelesu je vse obstalo. To je mesto avtomobilov, v katerem ulice, razen v mehiških četrtih in turističnih območjih, nikoli niso bile prav obljudene, a razlika je očitna na avtocestah, ki so zdaj srhljive v prazni sivini. Univerzum posameznika je skrčen na družino oziroma okolje, v katerem je koga v določenem trenutku zasačila pandemija,« je povedala videoumetnica, scenaristka in režiserka Nataša Prosenc Stearns.Umetnica, ki je diplomirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in študij filmske in video produkcije nadaljevala na kalifornijskem inštitutu za umet­nost (California Institute of the Arts), že ...