Cankar Slovencem jezik pokaže

Pripravili so ju v Cankarjevem domu in Mestnem muzeju Ljubljana in sta vrhunec Cankarjevega leta
Objavljeno
18. junij 2018 11.15
Posodobljeno
18. junij 2018 23.14
Razstava v Cankarjevem domu bo za obiskovalce presenečenje, napoveduje Uršula Cetinski. Foto Jože Suhadolnik
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič
Je bilo o Cankarju povedano že vse ali pa se iz njegovega življenja in dela da potegniti še kaj novega? Razstavi, od danes na ogled v Cankarjevem domu in Mestnem muzeju Ljubljana, dokazujeta, da še ni izčrpana tema. Velikega pisatelja sta izkoristili kot kreativni moment – prva ponuja eklektično mešanico literarno-komparativističnega predavanja in lutkovnih instalacij, druga pa stripovski sprehod skozi Cankarjevo življenje.

Razstavi, ki sta vrhunec Cankarjevega leta ob stoletnici njegove smrti, so odprli v velikem slogu, kot se za Cankarja spodobi. Od Cankarjevega doma do Mestnega muzeja Ljubljana je peljala 150 let stara kočija, v njej pa je pisatelja nadomeščal njegov klobuk. Za kočijo je stopala procesija, ki se je za nekaj trenutkov ustavila pri Drami ter prisluhnila igralcu Marku Mandiću in njegovi interpretaciji Hlapcev.

Sicer pa bo razstava v Cankarjevem domu z naslovom Ivan Cankar in Evropa – Med Shakespearom in Kafko, kot je napovedala generalna direktorica te ustanove Uršula Cetinski, za obiskovalca presenečenje. Omerzujevo videnje Cankarjevega literarnega sveta skozi sublimno oblikovane lutke je narejeno na podlagi Kosove komparativistične analize, kar daje zanimivo in izvirno, hkrati pa tudi informativno postavitev. En njen del že poznamo, gre za prizor iz Hiše Marije Pomočnice, ki je bil leta 2009 del predstave v Slovenskem mladinskem gledališču. Taka vizualno privlačna lutkarska prizora sta še dva – Francka teče za vozom in Podobe iz sanj. Silvan Omerzu je povedal, da so se malce bali, da bo tekstualno bogata razstava postala preveč podobna katalogu, zato so jo potegnili v prostor in naredili nekaj instalacij, pri tem pa so poskusili »stopiti Cankarju v glavo«.

Problem je bil tudi v tem, da je Cankarjeva materialna zapuščina skromna, ohranilo se je malo njegovih predmetov, po drugi strani pa veliko rokopisov, pisem in drugega pisnega gradiva, ki so ga pridobili iz Nuka in Slogija ter ga uporabili pri razstavi. Ker je Omerzu literarno razstavo oblikoval prvič, mu je bila v veliko pomoč bolj izkušena sodelavka Katarina Štok Pretnar.


Kaj je Cankar sprejel iz Evrope

Avtor razstave Janko Kos je želel prikazati, kaj je Cankar prejel iz evropskih izvorov, kako se je sam postavljal v Evropo, pa tudi, v čem se je od evropskega konteksta razlikoval. Evropske spodbude in vplivi na našega pisatelja so prikazani na vhodni točki v razstavo, na primer veliki misleci Platon, Marx in Nietzsche, pa literata Shakespeare in Cervantes, tradicija ruskega realizma 19. stoletja (Gogolj, Tolstoj, Dostojevski), naturalizem poznega 19. stoletja (Ibsen, Zola), dekadenti, simbolisti. Sledi sprehod skozi šestnajst najbolj znanih Cankarjevih literarnih del, med njimi so Erotika, pet osrednjih dram, Na klancu in Podobe iz sanj. Vsako delo je predstavljeno s kratkim opisom, poleg pa je postavljeno delo enega od njegovih sodobnikov, ki je nastalo v istem času in v nekem smislu korespondira s Cankarjevim. »Za primerjalno književnost je to zelo neortodoksen pogled, saj se ponavadi ukvarja z vplivi, ne pa s tem, da vleče primerjave,« je dejal Kos. »Skozi te primerjave se pokaže, da je Cankar globoko evropski, a vedno tudi zelo različen, izviren, slovenski.«

Del razstave zajema slovensko interpretacijo Cankarja od prvega interpreta Ivana Prijatelja pa do zadnjih – Slavoja Žižka, Tineta Hribarja, Irene Nabergoj in Janka Kosa. »Tu se pokažejo zelo različna mnenja o Cankarju. Za nekatere je bil katoliški, za druge marksističen, za ene čisti estet, za druge socialistični propagandist,« pravi Kos in dodaja, da je Cankar predvsem izhodišče za razmišljanje o tem, kaj smo. Soavtorica razstave je Ženja Leiler Kos.
 

Biografsko zasnovana razstava

Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana s preprostim naslovom Ivan Cankar je zasnovana biografsko in prikazuje posamezne postaje njegovega življenja, od Vrhnike, do Ljubljane, Dunaja … To ni le fizično potovanje, temveč tudi mentalno, hkrati pa prikazuje nabor ljudi in okoliščin, ki so ga zaznamovale. »Gre za Cankarjev minimundus, ki pa je minimundus slovenskega človeka, o katerem je Cankar ves čas razmišljal,« je povedal direktor muzeja Blaž Peršin.

Zgodovinar Blaž Vurnik, avtor razstave, je dodal, da so se razstave lotili z zgodovinskega vidika, Cankarja so umestili v prostor in čas in mu sledili skozi osem postaj njegovega življenja. Prva je na Vrhniki, ko se je rodil v obdobju gospodarske krize, kar ga je z revščino zaznamovalo za vse življenje. Nadalje razstava prikazuje njegovo hrepenenje po Ljubljani, navdušenje nad Dunajem, predstavljajo ga kot komentatorja razmer doma in v tujini, ena od vsebin razstave je tudi Cankar kot politik, spregovorijo o njegovem služenju vojske v Judenburgu, opišejo njegovo življenje v času potresa v Ljubljani …

Podobno kot pri razstavi v Cankarjevem domu se je tudi tu kot problem pokazalo pomanjkanje materialnega gradiva. Zato so Cankarjev odnos do časa in prostora skušali ujeti z izseki iz njegovih del, ki so avtobiografski in v katerih komentira tedanji čas, kulturo, umetnost in politiko, je na predstavitvi v Mestnem muzeju Ljubljana dejal Vurnik.

Pomemben element razstave so stripi, ki jih je izdelal Bernard Kolle. Član skupine Novi kolektivizem Roman Uranjek, ki je podpisal grafično podobo razstave in postavitev, je povedal, da je razstava, narejena v formi stripa, tudi instalacija oziroma nekaj, kar se običajno prikazuje na razstavah sodobne umetnosti. Risbe Bernarda Kolleja, ki je zelo tehničen risar, ob nekajkratni povečavi postanejo ekspresivne, meni Urankar. Soavtor razstave je Janez Polajnar.


Sinergijski projekt

Peršinu se zdi še posebej pohvalno, da sta razstavi sinergijski projekt, da je prišlo do sodelovanja med institucijami – vključeni so Cankarjev dom, Slogi, Mestni muzej in Nuk.
Razstavi bosta na ogled do konca februarja, na obeh prizoriščih pa ju bo spremljal bogat program, med drugim bo zajemal gledališke predstave, predavanja, javna vodenja, delavnice, okrogle mize, simpozij ter izid stripa Zorana Smiljanića in Blaža Vurnika.
V Cankarjevem domu so »stopili Cankarju v glavo«.
Skozi primerjave se pokaže, da je Cankar zelo evropski, a tudi zelo različen, slovenski.
Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana prikazuje Cankarjev minimundus.