Tiskane izdaje
Industrijski oblikovalci, ki iščejo partnerje iz gospodarstva, organizatorji, ki poskušajo povečati obisk kulturne prireditve, arhitekti, ki iščejo partnerje za razvoj pametnih hiš, in številni drugi ustvarjalni ljudje si lahko obetajo, da jim bo v pomoč Center za kreativnost (CzK), ki pri nas deluje od julija. Njegovo odprtje je pospremila konferenca v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
Projekt bo v naslednjih šestih letih, se pravi do leta 2022, izvajal Muzej za arhitekturo. Vodja projekta Anja Zorko nam je povedala, da je vreden enajst milijonov evrov, sofinancirata pa ga Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (73 odstotkov) in Republika Slovenija (27 odstotkov). Poteka v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Projekt so začeli pripravljati lani, celoten postopek od priprave projektne dokumentacije do podpisa pogodbe z ministrstvom za kulturo je trajal več kot eno leto. Odločitev o finančni podpori za prvi del projekta Center za kreativnost je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala konec maja, gre za 5,63 milijona evrov.
Anja Zorko je povedala, da je projekt zapisan v različnih dokumentih in razvojnih strategijah Slovenije, na primer v nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 in strategiji pametne specializacije. Uresničuje tudi cilje, zapisane v aktu o ustanovitvi javnega zavoda MAO, denimo cilj spodbujanja povezav med gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji.
Znotraj MAO so vzpostavili poseben oddelek Center za kreativnost, ki skrbi za izvajanje projekta. Projektno pisarno imajo v Ljubljani in Mariboru, kohezijska politika namreč zahteva podporno okolje za projekt v vzhodni in zahodni kohezijski regiji. Na projektu je zaposlenih pet oseb, angažirali bodo tudi zunanje sodelavce.
Zgledi doma in v tujini
Slovenski Center za kreativnost ni prenos obstoječega modela, temveč so program in aktivnosti zasnovali na podlagi domačih in mednarodnih partnerstev ter projektov in izkušenj, ki jih je MAO pridobil v zadnjih letih, recimo z mednarodnim bienalom oblikovanja, potujočo razstavo Silent Revolutions – sodobno oblikovanje v Sloveniji, platformo Future Architecture itd.
V tujini deluje veliko podobnih podpornih centrov za inovacije, vendar se od države do države razlikujejo, je povedala Anja Zorko. »Podporni ekosistemi za razvoj kreativnega sektorja segajo od namenskih sredstev za ustanovitev posamezih kreativnih centrov, finančnih spodbud in financiranja projektov, coworking prostorov, inkubatorjev, art centrov, kulturnih centrov, centrov za mednarodno povezovanje ali širjenje delovanja in podpore obstoječih organizacij, recimo muzejskih in kulturnih centrov,« je povedala naša sogovornica.
Med zanimivejšimi tujimi zgledi je izpostavila nizozemski model: njihova vlada v okviru t. i. top sector policy vlaga v devet najobetavnejših inovativnih sektorjev na Nizozemskem, med katerimi so kreativne industrije.
Projekti na različnih področjih
Center za kreativnost bo spodbujal projekte, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimentov, trga, podjetništva in gospodarstva. Vključena so različna umetniška področja: arhitektura, oblikovanje, vizualna umetnost, kulturna dediščina, arhivi in knjižnice, knjige in tisk, kulturna vzgoja, oglaševanje, glasba, uprizoritvene umetnosti, radio in televizija, programska oprema, igre in video ...
Aktivnosti Centra za kreativnost po besedah Anje Zorko temeljijo na šestih sklopih – razvoj novih izdelkov in storitev, izobraževanje in mentorstvo, mreženje, raziskave, spletna platforma, promocija in komunikacija. Sredstva iz prvega dela operacije, ki že poteka, niso namenjena subvencijam ali financiranju delovanja organizacij ali posameznikov. Temu je namenjen drugi del operacije – finančne podpore CzK v višini 5,29 milijona evrov, ki jih bo v obliki javnih razpisov izvajal Slovenski podjetniški sklad od leta 2018 do 2022. Ta del projekta je še v pripravi.
Center za kreativnost se povezuje z drugimi projekti na tem področju. Med drugim sodelujejo v evropskem projektu Chimera, s Tehnološkim parkom Ljubljana, projektom FabLAb, MGML, projektom CreHub, Kompetenčnim centrom za design management.
»S projektom si želimo pokazati, da sta vlaganje v vzpostavitev ekosistema KKS in podpora sektorju res potrebna in pomembna. Da prinaša sektor poleg mnogih nemerljivih učinkov in prelivanj tudi pomemben del družbenih in ekonomskih inovacij in je tako ključni element gospodarskega in družbenega napredka,« je povedala vodja Centra za kreativnost.
