

Nekdanja cistercijanska cerkev v Kostanjevici bo glavnino aktualne sezone pripadla slikarju Marjanu Gumilarju, ki je ta nekoč mogočni sakralni objekt, zdaj osrednje razstavišče Galerije Božidarja Jakca, doživel kot priložnost za izostritev.
Oziroma za Izostritev, kot bo naslov njegove razstave.
Z Izostritvijo se bo deloma navezal na svoja znana prejšnja dela na temo očesa in vida, predvsem pa napoveduje svojevrstno notranjo izostritev.
Tako rekoč »tretje oko« in eno ključnih vlog v postavitvi, sestavljeni pretežno iz Gumilarjevih slik iz zadnjih dveh let, bo dejansko imela slika Oko, ki bo v družbi druge, naslovljene Zamejitev.
Njuno soočenje napovedujejo kot kombinacijo majhne črnine in velike beline, zasedli pa bosta pomensko in arhitekturno najpomembnejši del kostanjeviške cerkve. Prezbiterij, namenjen oltarju.
Prav na praznem oltarju gotsko-baročne cerkve, ki jo je burna zgodovina povsem oropala cerkvene opreme in ji zapustila le monumentalno, izčiščeno arhitekturno obliko, se bo po besedah Stojana Pelka iz kataloga, ki ga obljubljajo v Kostanjevici, zgodil zanimiv pomenski obrat.
Postavitev velike beline in majhne črnine na oltar bo namreč priklicala v spomin še nekaj drugega, kar je bistveno za vsako sliko.
Namreč sam pogled. Kot pri optičnih poskusih, ki vabijo, da se zazreš v vmesno točko – pri čemer se sosednji sliki spojita v eno –, bo Gumilarjeva postavitev vabila gledalca, da na vmesni praznini bele stene poišče točko, s katere ju bo lahko zlil v eno.
V podobo, ki bo hkrati spojena in ločena. Šele tako bo lahko videl več in čez, pravi Pelko.
Komentarji