Dve desetletji profesionalne in ljubiteljske kulture

V jubilejni izvedbi Festival Stična spet prinaša pester preplet kulture z lokalne in mednarodne scene. 
Fotografija: Na festivalu Stična se prepletajo različne zvrsti umetnosti.
FOTO: Klemen Ceglar
Odpri galerijo
Na festivalu Stična se prepletajo različne zvrsti umetnosti. FOTO: Klemen Ceglar

Že dve desetletji Festival Stična ponuja za vsakogar nekaj. V majhen starodavni kraj v lepi dolenjski občini Ivančna Gorica povabijo uveljavljena imena tako iz sveta glasbe, gledališča kot likovne umetnosti, organizirajo glasbeni natečaj, da se predstavijo neznane, a kakovostne skupine, v goste pridejo tudi iz tujine, vse pa začinijo še z ustvarjalnostjo lokalnih ljubiteljskih kulturnih društev in ustvarjalcev. Festival bo potekal do 7. decembra na različnih prizoriščih v Stični.

Začelo se je poleti leta 2000, pove Mik Lampret, eden od ponudnikov festivala. »Sanjarili smo o dogodku, ki bi zaznamoval širši kulturni prostor in zvišal raven delovanja našega društva. S festivalom smo želeli rasti in se razvijati, plesti kulturno mrežo, hkrati pa občinstvu ponuditi kakovostno umetnost.« Vsekakor pa bi ideja lahko umrla, še preden se je res rodila, če ne bi društvo doživelo podpore lokalnih gospodarstvenikov. Manjša kulturna društva, kljub zagnanosti prostovoljcev, si festivala dvajsetih dogodkov ne more privoščiti, je jasno povedal Lampret.

Na prvem festivalu je nastopila takrat še vzhajajoča glasbena zvezda Siddharta. To je bil tudi eden večjih koncertov, saj festival sicer odlikujejo manjša prizorišča – od Opatove kapele v samostanu Stična do dvorane kulturnega doma in odprtega prostora sosednjega lokala Užitkarica Jama –, ki omogočajo intimnejši stik občinstva in nastopajočih. »Tudi za nastopajoče je pravi užitek vrniti se na manjši oder. Spomnim se skupin Jinx, Tabu, Niet, Dan D, ki so bili navdušeni, da so lahko nastopili pred le nekaj sto ljudmi,« nadaljuje.


Kalilnica zvezdnikov


Prav na stiškem odru so glasbeno zgodbo začenjala nekatera zdaj prepoznavna imena. Lampret je omenil skupini Lumberjack in Prismojeni profesorji bluesa, ki se letos vračajo v Stično. »Ob okrogli obletnici smo povabili kar nekaj starih prijateljev, med drugimi tudi domačo skupino BTK, ki se vrača na sceno po petih letih odmora.« Jubilejni festival bo zaznamovalo tudi snemanje dokumentarnega filma v režiji Marka Ribariča.
»Bistvo festivala je vedno bilo, kako vzpostaviti primerjavo s sodobno profesionalno kulturo in zagotoviti prostor amaterski umetnosti. Upravičeno je vprašanje, kdo je amater in kdo profesionalec. To nikakor ni povezano s kakovostjo, ampak le s tem, kdo od dejavnosti živi in pri kom gre za ljubiteljstvo, čisto ljubezen do ustvarjalnosti. Za amaterska društva se je kljub temu uveljavil nekakšen negativen predznak, prav zato smo se trudili, da našo dejavnost izvajamo z najboljšimi mentorji v sodobni obliki na najvišjih umetniških standardih in postavimo amaterizem na isto platformo s profesionalno ustvarjalnostjo. Glavno vodilo so kakovost, iskrenost, umetnost, ki pride čez, do ljudi ne glede na obliko,« je poudaril Lampret.

»Pomemben je bil trenutek, ko je festival postal mednaroden, saj smo tako domačim ustvarjalcem kot občinstvu pokazali nova obzorja,« je dodal Peter Šekoranja. Stkala so se prijateljstva, ki so omogočala, da tudi stiško društvo svoje ustvarjanje predstavi na tujem. »Nekateri tujci so najprej vihali nos, češ, kaj bomo počeli v tako majhnem kraju. Nato pa so se poslovili v solzah,« se je zasmejal Lampret in povedal, da je tujcem čar kraja dodal tudi samostan, v katerem so lahko bivali med gostovanjem. To se nekemu meščanu zgodi le enkrat v življenju.

Festival daje veliko poudarka mladim. FOTO: Klemen Ceglar
Festival daje veliko poudarka mladim. FOTO: Klemen Ceglar


Kot ključno v razvoju ne le festivala, ampak tudi društva in seveda kulture, je izobraževanje in dajanje priložnosti mladim. »Zavedali smo se, da moramo pritegniti mlade in dati vsem, da imajo možnost predlaganja in izvedbe idej. S festivalom je tako raslo tudi društvo. Pred dvajsetimi leti nas je bilo v gledališki skupini okoli 15 aktivnih članov, zdaj ima društvo 120 članov, v osmih različnih sekcijah,« je povedal Lampret.

Kulturno društvo Stična ima poleg odrasle in otroške gledališke skupine tudi dve pevski sekciji, otroško folklorno skupino, godalni orkester, big band ter etno skupino Gross upi. Od leta 2000 pa se je v društvu zvrstilo več kot štiristo članov, nekateri od njih so postali prepoznavni profesionalni umetniki.

Med sekcijami je vse uspešnejša Zborallica, ki bo prihodnje leto z newyorškimi filharmoniki nastopila v Lincolnovem centru v New Yorku ter Godalni orkester z več 30 člani, ki je pravi mali čudež za tako majhno okolje. Tudi sicer čez leto društvo ne počiva, organizirajo več kot štirideset kulturnih dogodkov, člani pa se vključujejo tudi v širše družbene aktivnosti ter prostovoljne akcije v kraju.
--------------
Avtorica je zaposlena v Delovnici.

Komentarji: