Eden zmaga, izgubijo vsi

Nevladne organizacije je strah, da bo ministrstvo sredstva za uspešno rešene tožbe vzelo njim

Objavljeno
05. november 2019 09.49
Posodobljeno
05. november 2019 09.49
Ministrstvo za kulturo. Ljubljana, 29. januar 2019 Foto Leon Vidic
Društvo Asociacija, vsebinska­ mreža nevladnih organizacij na področju kulture, je včeraj na novinarski konferenci znova opozorilo na težave s programskim razpisom ministrstva za kulturo za obdobje 2018–2021. Po uspešnih tožbah nekaterih prijaviteljev obstaja bojazen, da bo ministrstvo za kulturo breme svojih napak preložilo na nevladne organizacije, pravijo.

Zadeva ima daljšo zgodovino kroničnih težav, s katerimi se spoprijemajo nevladne organizacije, ki kandidirajo na razpisih ministrstva za kulturo za programska in projektna sredstva. Tokrat je bil predmet debate aktualni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti v letih 2018–2021, katerega rezultati bistveno vplivajo na delovanje organizacij na področju uprizoritvenih umetnosti. Strokovna komisija je med 17 prijavitelji na tem področju podprla osem organizacij in mednje razdelila 900.000 evrov. Med zavrnjenimi prijavitelji so bili tudi zavodi Emanat, Maska in Delak, torej zavodi in umetniki z večdesetletno kontinuirano in večkrat nagrajeno dejavnostjo na svojem področju. Ker se s »kratkimi, nejasnimi in skopimi« argumentacijami zavrnitev v odločbah niso strinjali in ker odločbe ministrstva ne omogočajo pisnih pritožb, so se odločili, da bodo zahtevali pravico na upravnem sodišču. Po enem letu in pol je sodišče razsodilo v prid omenjenim zavodom.

»Sodišče je razsodilo, da podana obrazložitev ne zadosti niti 'minimalnemu standardu razumne obrazložitve v skladu z zakonom (Zujik)',« je povedal Janez Janša, direktor zavoda Maska. Ministrstvu je sodišče naložilo, naj vloge ponovno preda v oceno strokovni komisiji (ki se je v tem času zamenjala), in ta je ugotovila, da so vsi upravičeni do štiriletnega programskega sofinanciranja.

»Ta postopek je pokazal, da so razpisi izpeljani nestrokovno in nekakovostno,« je prepričan Janez Janša, ki je orisal, kaj izpad štiriletnega sofinanciranja pomeni za zavod, kot je Maska. Po njegovih besedah je to izguba rezerv v socialnem kapitalu. Na evropskih razpisih, ki predvidevajo vsaj petdesetodstotno finančno podporo lokalnega okolja, zavod ne more več nastopati kot enakovreden partner v dogovorih za gostovanja in koprodukcije, postane tudi slabši partner v pomembnih mrežah, ogroženo je tudi sodelovanje pri zahtevnejših mednarodnih projektih. »Podre se nekaj, kar smo gradili petindvajset let,« je bil jasen Janez Janša, ki je dodal, da je izkupiček takšnih mednarodnih sodelovanj enak, če ne večji od vloženih sredstev. »S tem, ko država prekine sofinanciranje programov, se tako rekoč sama odpove koristim in promociji, ki jih prinašajo projekti.«
 

Upravičen strah?


Čeprav je formula za izračun dodeljenih sredstev znana, se zneski, ki naj bi jih prijavitelji prejeli, zaradi številnih dejavnikov nenehno spreminjajo. Prav tu umetniki in producenti vidijo največjo težavo. Pred dnevi so njihove strahove potrdile nove odločbe. Zavod Maska je bil po odločbi 26. septembra upravičen do 119.500 evrov na leto, a je teden dni pozneje prejel novo odločbo, v kateri je bila vsota nižja za nekaj manj kot 15.000 evrov. Med izbranimi osmimi prejemniki javnih sredstev je bil tudi zavod Bunker, ki naj bi po prvi odločbi letos prejel 113.000 evrov, po rebalansu proračuna pa se je znesek povišal na 126.000 evrov. Tamara Bračič Vidmar iz zavoda Bunker je povedala, da so pred štirinajstimi dnevi dobili novo odločbo, v kateri je bil zapisan znesek sofinanciranja programov za prihodnje leto znatno nižji – 102.000 evrov.

Čeprav se sredstva, namenjena za kulturo, na državni ravni niso znižala, temveč bodo prihodnje leto predvidoma višja za 3,5 milijona evrov, bo Bunker za prihodnje leto torej prejel 24.000 evrov manj. »Nižjega zneska na ministrstvu niso obrazložili,« je poudarila Tamara Bračič Vidmar, ki se boji, da tako ministrstvo rešuje primanjkljaj sredstev za nove upravičence. »Ne razumemo, zakaj ministrstvo dodatnih sredstev ne najde drugje, ne pa tako, da znatno zniža sredstva upravičencem, kar čutimo kot kazen sceni za neposlušnost, ker smo si drznili prevprašati njihove odločitve. To deli sceno, ki že tako deluje na robu svojih zmogljivosti,« je izrazila zaskrbljenost Tamara Bračič Vidmar. Janeza Janšo pa je zanimalo, katera pravna podlaga omogoča takšno nižanje sredstev.
Na ministrstvo za kulturo smo naslovili vprašanje, kako namerava zagotoviti dodatna sredstva in ali to pomeni znižanje sredstev za vse, ki so se prijavili na razpis.

»S tem, ko država prekine sofinanciranje programov, se tako rekoč sama odpove koristim, ki jih prinašajo projekti.«
Janez Janša, zavod Maska


Vodja službe za odnose z javnostmi Tjaša Razdevšek nam je odgovorila: »Na omenjenih primerih smo evidentirali težave, ki jih rešujemo na sistemski ravni in jih bomo obravnavali tudi z ustreznimi popravki zakonodaje in podzakonskih aktov. Hkrati ministrstvo za kulturo išče optimalne rešitve v smeri notranje prerazporeditve sredstev med finančnimi postavkami tako, da bi to kolikor je mogoče malo vplivalo na prihodnje programe in razpise. Prav tako si bomo na ministrstvu za finance prizadevali za pridobitev namenskih sredstev za tovrstne primere.«

Sredstev, ki jih bo moralo ministrstvo naknadno pridobiti, je z vsako tožbo več. Trenutno čakajo na odločitev sodišča še trije zavodi. Predsednica Asociacije Inga Remeta je odločevalce včeraj znova javno opomnila, da je povišanje sredstev za nevladnike in samozaposlene v kulturi del koalicijskih zavez sedanje vlade. Z ministrom Zoranom Pozničem se bo sestala 13. novembra, pet dni pred rokom za oddajo programov za leto 2020. Ker se boji, da bo za implementacijo sprememb prepozno, je pozvala ministrstvo, naj jutri, ko se bo iztekel rok za vložitev dopolnil k predlogom proračuna, v svoje predloge vključi postavko za uspešno obravnavane tožbe na programskih razpisih.