Finančne neznanke investicij, številni nujni projekti ostajajo prezrti
Največji prihodnji naložbi v kulturno infrastrukturo sta nedvomno obnova in rekonstrukcija ljubljanske Drame in izgradnja nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II). Kljub zagotovilom predsednika vlade Roberta Goloba - ki je sam napovedal realizacijo obeh projektov - in ministrstva za kulturo finančna konstrukcija za oba še ni zaključena.
Oba zmagovita načrta na javnem natečaju so sicer pripravili v arhitekturnem biroju Bevk Perović: za Dramo pred petimi leti, za knjižnico pa že pred desetletjem. Po zagotovilu ministrice za kulturo Aste Vrečko naj bi bila stavba Drame obnovljena v štirih do petih letih, za Nuk II je bilo ob koncu preteklega leta končno izdano gradbeno dovoljenje, najpozneje na začetku prihodnjega leta naj bi izšel razpis za izvajalce del.
Res pa številni nujni projekti ostajajo prezrti. V Ljubljani se zdi najbolj akuten primer Prirodoslovnega muzeja, kjer so računali na selitev na Metelkovo 6, vendar v zgradbi še naprej ostajajo različne manjše kulturne in nevladne organizacije, dokončnega potrdila o drugi lokaciji pa še ni. Razočarani so tudi v Tehniškem muzeju Slovenije. Napovedana celovita obnovo in rekonstrukcija nekdanjega grajskega in samostanskega kompleksa v Bistri, ki naj bi se začela že lani jeseni, je preložena za nedoločen čas oziroma bo očitno potekala postopno, kar v prevodu pomeni še najmanj desetletje dela v zelo slabih razmerah.
V pričakovanju EPK
Položaj na področju kulturne infrastrukture zunaj prestolnice je seveda še za spoznanje slabši. Večje naložbe se obetajo predvsem v Novi Gorici, ki bo skupaj z italijansko Gorico leta 2025 nosila naslov Evropska prestolnica kulture (EPK). Med večje investicije nedvomno sodi ureditev tako imenovanega EPK-distrikta ob novogoriški železniški postaji ter gradnja zunanjega amfiteatra ob gledališki stavbi.
Do začetka izvajanja programa naj bi bila tudi v celoti obnovljena znamenita Laščakova vila Rafut, zgrajena v neoislamskem slogu, ter pripadajoči park. Prav tako vila Bartolomeo v Solkanu in grad Rihemberk ter ne nazadnje nekateri manjši lokalni kuturni domovi, ki so prav tako pomembni za izvedbo projekta. Tudi na tem področju finančna konstrukcija še ni zaprta, pred kratkim pa naj bi organizatorji dobili zagotovilo, da bo država prispevala še dodatnih dvajset milijonov evrov za ta namen.
V Mariboru se je lani le zgodil premik. Tako imenovana kulturna četrt Minoriti s številnimi obnovljenimi objekti je že zaživela, gradnja centra Rotovž, v katerega bodo umeščeni Mariborska knjižnica, razstavišče Umetnostne galerije Maribor ter kinoteka in mestni kino, pa poteka v pospešenem tempu. Še vedno ni jasna usoda arheološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj, kjer je delo zaradi dotrajanosti objekta in vlage postalo nemogoče. V zelo slabem stanju so tudi številni drugi arhitekturni spomeniki, predvsem grajska kulturna dediščina po vsej Sloveniji.
Zapostavljen sodobni ples
Ob koncu preteklega leta je ministrica za kulturo Asta Vrečko na turneji po različnih slovenskih krajih za dotrajane grajske in druge objekte ter zgodovinska mestna jedra različnim občinam namenila evropska sredstva, predvsem iz izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Denar bodo namenili gradovom v Ormožu, Črnomlju, na Kozlovem robu, v Jelšingradu, Podčetrtku ter Podsredi, kar je seveda dobrodošla intervencija, vendar bodo sredstva v večini primerov zadoščala le za nujna sanacijska dela.
In če razvrstimo področja oziroma zvrsti kulture in umetnosti, ki so najbolj zapostavljena, je treba opozoriti na infrastrukturo za sodobni ples, ki se do zdaj ni znašla še v nobenem nacionalnem programu za kulturo, vsaj ne v realnem izvedbenem smislu z določenimi zneski in izvedbenimi roki.
