Fran: Še širša vrata v igrivi svet besed

Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik, svetuje: Slovarje se da brati, to je zanimivo, poskusite, splača se!
Fotografija: V »googlu slovenskih slovarjev« je zdaj 37 slovarjev.    Foto Leon Vidic/delo
Odpri galerijo
V »googlu slovenskih slovarjev« je zdaj 37 slovarjev.    Foto Leon Vidic/delo

S številkami je bil Kozma Ahačič, novi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, včeraj radodaren: spletni slovar Fran, različica 6.0, je še bolj »google slovenskih slovarjev«, zdaj vsebuje 37 slovarjev, atlas, dve svetovalnici in 673.826 slovarskih sestavkov.

Uporabnikom pomaga, poleg tega jih na igriv način vabi v neskončni svet slovarskih povezav. Dokončali­ so ga včeraj natančno ob 03.03 zjutraj.

Lani jeseni je fran.si naštel dvajsetmilijontega obiskovalca. Iz statistike na strani je razvidno, da je bilo do sredine oktobra 35.391.199 iskanj, zdaj se številka bliža 40 milijonom. Na spletu je vseslovenski jezikovni portal Fran štiri leta, a je po besedah predstojnika inštituta za njim 73 let inštitutskega dela.

Portal Fran združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko. Omogoča tudi iskanje po drugih izbranih slovenskih jezikovnih korpusih. Namen portala je omogočiti dostop do slovarskih informacij čim širšemu krogu uporabnikov, zato omogoča tako preproste kakor tudi kompleksne poizvedbe.

Predhodnik tega portala je portal Slovarske in besedilne zbirke, ki ga je leta 2000 zasnoval Primož Jakopin in je še vedno v celoti dostopen.
 

Sinonimna razmerja in vezljivostni obrazci

Nova različica Frana, 6.0, ponuja Sinonimni slovar slovenskega jezika, ki je v knjižni obliki izšel pred dvema letoma, in Vezljivostni slovar slovenskega jezika. V prvem je več kot 200.000 sinonimnih razmerij, poleg brskanja za sopomenkami s pomočjo posebne strani omogoča ogled tudi podpomenk in nadpomenk, elektronska oblika pa prekaša tiskano v tem, da prinaša nekaj novih privlačno oblikovanih in interaktivnih možnosti uporabe, ponudi na primer izbiro grafičnega prikaza iskanega in še en samostojni dodatek – pojmovnik.

Drugi, vezljivostni slovar, bo odpomogel zagatam ob odločanju za pravilni predlog, sklon, prislov in odvisnik, s katerimi se lahko povezuje določen glagol. Spletna izdaja Vezljivostnega slovarja slovenskih glagolov prinaša oblikovne podatke, ki prispevajo k razumevanju pojava vezljivosti oziroma glagolov kot tipičnih nosilcev vezljivosti ter učinkovito predstavijo praktično uporabnost slovarja.

Vezljivostni obrazci oziroma pomensko-skladenjske formule so nadomeščene z vezljivostnimi shemami.

Za računalniško vizualizacijo vsebin sta poleg podjetja Amebis poskrbela Milan Ojsteršek in Klemen Andrejc Kac s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, po Ahačičevih besedah pa obe novosti zvabita uporabnika v neskončni svet slovarskih povezav.
 

​Rastoči slovarji

Nova različica Frana je bogatejša za nova gesla v rastočih slovarjih, kot so ePravopis (novih je okrog 1100 gesel, tudi znamenja s področja internetne tehnologije ter nekatera splošna znamenja in ločila), eSSKJ, Sprotni slovar in Novi etimološki slovar, ter za predloge novih pravopisnih rešitev na najaktualnejših področjih, ki jih je pokazala vsakdanja raba. V slovarjih so nekateri novi opisi besed, prvič so uvrščene nekatere merske enote.

Sprotni slovar slovenskega jezika, kot je navrgel Domen Krvina, inštitutov raziskovalec pri Novem slovarju slovenskega jezika, »najbolj najstniški med slovarji«, na primer prinaša 160 novih slovarskih enot, in sicer kot ponavadi novejšega besedja, ki se bo od tu morebiti pomaknilo v eSSKJ ali obveljalo za muhe enoletnice. Po besedah Kozme Ahačiča inštitut sodeluje z več kot štiridesetimi terminološkimi svetovalci, skupaj pa s triinšestdesetimi strokovnjaki.

Tudi v novi različici Frana velja tisto od prej: če posamezne besede v njem ne najdete, lahko predlagate, da jo uvrstijo vanj. O Franu žal drži še to, da res velja tisto od prej … ko se državi ni zdelo vredno z namenskimi sredstvi podpreti razvoja strani, čeprav so, kot je lani navrgel Ahačič, z denarjem za fička sestavili mercedesa: državno zavrnitev financiranja tehnične prenove portala je omililo posredovanje banke prijaznih ljudi, Abanke, vsebinsko delo pri slovarjih pa sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Komentarji: