Galerija
Hirstova lobanja z 8601 diamantom nam še ni bila bliže
V Firencah razstavljajo najrazvpitejši izdelek, človeško lobanjo z 8601 diamantom v teži 1106,18 karata, najrazvpitejšega avtorja, Damiena Hirsta. Bliže Sloveniji še ni bila.
Firence - Tik pred podelitvijo letošnje Turnerjeve nagrade (v londonski Tate Gallery, pojutrišnjem, na miklavža) si je mogoče najrazvpitejši izdelek najrazvpitejšega avtorja, ki ima v biografiji zapisan tudi prejem te globalno odmevne britanske nagrade na področju sodobnih vizualnih umetnosti, ogledati v Firencah. Ne kjer koli, ampak v samem Palazzu Vecchiu, historičnem in še danes aktualnem sedežu tamkajšnje mestne oblasti, v katerem so prostor odmerili tudi muzeju z izdelki Michelangela, Donatella, Del Verrocchia in vrste drugih osrednjih toskanskih umetniških velemojstrov. Zdaj si isto streho delijo s človeško lobanjo z 8601 diamantom v teži 1106,18 karata, ki jo je Damien Hirst - njemu pripada vloga omenjenega razvpiteža - naslovil Za ljubezen božjo.
Kot je že nekaj časa znano, je lobanja replika prave, tiste, ki jo je Hirst leta 2005 kupil v londonski trgovini Get Stuffed. Bila je del neke viktorijanske zbirke, v zanjo ugodnejših izvirnih časih, najverjetneje v 18. stoletju, pa je pripadala nekemu danes anonimnemu 35-letniku ... Njen odlitek so iz platine in diamantov izdelali v londonski draguljarni Bentley & Skinner, le zobje na njej so ostali pravi.
Obiskovalec njene trenutne predstavitve se mora do nje prebiti po itinerariju, ki predstavlja tudi pot skozi del firenške zgodovine. Tistega obdobja v 16. stoletju, ko so se Medičejci že presedali na nadvojvodskem stolčku in je od znamenitih časov renesančne republike ostal le še spomin. Obiskovalca pot po historičnih kvadratnih metrih Palazza Vecchia vodi najprej v znameniti studiolo Francesca I de'Medici, ki velja za mojstrovino firenškega dvornega manierizma in običajno sploh ni javno dostopen, zatem pa v dvorano njegovega očeta Cosima I de'Medici, v kateri naposled sreča lobanjo, daleč najdražje delo sodobnega datuma, ubrano na temo memento mori , človeške minljivosti (in kajpak relikvij).
Soočenje tega izdelka, ki, denimo, k formalnemu vidiku aktualne umetnosti ni prinesel prav ničesar, z razkošnim historičnim dvornim manierizmom, ki v antologiji zahodne umetnosti igra kar primerljivo vlogo, je gotovo zanimivo ... Hkrati so Firence doslej Sloveniji najbližja in tudi sicer šele tretja javnosti dostopna postojanka Hirstove lobanje. Premierno so jo leta 2007 pokazali v londonski galeriji White Cube, leto zatem pa v amsterdamskem Rijksmuseumu, kjer je pritegnila četrt milijona obiskovalcev. Kustos njenega tokratnega postanka, ki bo s kar petmesečnim terminom tudi najdaljši doslej, je Francesco Bonami, ki je v tukajšnjem okolju seveda znan predvsem kot nekdanji direktor Beneškega bienala (v svojo ekipo kustosov zanj je leta 2003 povabil tudi Igorja Zabela), pa tudi kot vodja bližnje Ville Manin v Passarianu in svetovalec Francoisa Pinaulta pri njegovih beneških projektih. Na ogled je do 1. maja 2011.
Kot je že nekaj časa znano, je lobanja replika prave, tiste, ki jo je Hirst leta 2005 kupil v londonski trgovini Get Stuffed. Bila je del neke viktorijanske zbirke, v zanjo ugodnejših izvirnih časih, najverjetneje v 18. stoletju, pa je pripadala nekemu danes anonimnemu 35-letniku ... Njen odlitek so iz platine in diamantov izdelali v londonski draguljarni Bentley & Skinner, le zobje na njej so ostali pravi.
Obiskovalec njene trenutne predstavitve se mora do nje prebiti po itinerariju, ki predstavlja tudi pot skozi del firenške zgodovine. Tistega obdobja v 16. stoletju, ko so se Medičejci že presedali na nadvojvodskem stolčku in je od znamenitih časov renesančne republike ostal le še spomin. Obiskovalca pot po historičnih kvadratnih metrih Palazza Vecchia vodi najprej v znameniti studiolo Francesca I de'Medici, ki velja za mojstrovino firenškega dvornega manierizma in običajno sploh ni javno dostopen, zatem pa v dvorano njegovega očeta Cosima I de'Medici, v kateri naposled sreča lobanjo, daleč najdražje delo sodobnega datuma, ubrano na temo memento mori , človeške minljivosti (in kajpak relikvij).
Soočenje tega izdelka, ki, denimo, k formalnemu vidiku aktualne umetnosti ni prinesel prav ničesar, z razkošnim historičnim dvornim manierizmom, ki v antologiji zahodne umetnosti igra kar primerljivo vlogo, je gotovo zanimivo ... Hkrati so Firence doslej Sloveniji najbližja in tudi sicer šele tretja javnosti dostopna postojanka Hirstove lobanje. Premierno so jo leta 2007 pokazali v londonski galeriji White Cube, leto zatem pa v amsterdamskem Rijksmuseumu, kjer je pritegnila četrt milijona obiskovalcev. Kustos njenega tokratnega postanka, ki bo s kar petmesečnim terminom tudi najdaljši doslej, je Francesco Bonami, ki je v tukajšnjem okolju seveda znan predvsem kot nekdanji direktor Beneškega bienala (v svojo ekipo kustosov zanj je leta 2003 povabil tudi Igorja Zabela), pa tudi kot vodja bližnje Ville Manin v Passarianu in svetovalec Francoisa Pinaulta pri njegovih beneških projektih. Na ogled je do 1. maja 2011.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji