Tiskane izdaje
Ljubljana – V ljubljanske muzeje in galerije so v iztekajočem se letu največ obiskovalcev privabila zveneča imena znanstvenikov in umetnikov, pa tudi narava. Pravzaprav so vse tri najbolje obiskane posamezne razstave povezane z energijo in ekologijo – Nikola Tesla, Voda in Sebastião Salgado so trkali na našo naravovarstveno zavest.
»Hvala, Nikola, za elektriko!« je v knjigo vtisov (gostje so popisali kar štiri) ob razstavi Nikola Tesla – človek prihodnosti zapisal eden od trideset tisoč obiskovalcev, ki so si v času od 11. aprila do 4. decembra ogledali razstavo v Cankarjevem domu. Zaradi izrednega zanimanja so jo podaljšali za mesec dni. Razstavo je pospremilo več kot štirideset javnih vodenj, osem predavanj, dvesto šolskih ogledov in več kot dvajset razprodanih vodenj za predšolske otroke.
Prav tako so v CD zadovoljni z obiskom razstave Hamlet na Slovenskem, ki si jo je ogledalo okoli tri tisoč obiskovalcev vseh generacij, »kar dokazuje, da veliki posamezniki in geniji s svojim delom in mestoma skrivnostnim življenjem osupljajo in navdihujejo še danes«, je povedala Hana Radovan iz CD ter povabila na 12. Slovenski bienale ilustracije, na katerem se predstavlja 67 avtorjev, največ doslej.
Drugo in tretjo najbolj obiskano razstavo so pripravili v MGML (Muzej in galerije mesta Ljubljana). Od 24. junija lani do 8. maja 2016 je razstavo Voda, ki je opevala vodne vire, s katerimi je bogata tudi naša prestolnica, videlo 23.940 ljudi. Fotografije svetovno priznanega Brazilca Sebastiãa Salgada z naslovom Geneza pa si je poleti v dobrih treh mesecih ogledalo 20.759 obiskovalcev. V 40 odstotkih so bili to tujci. Med številnimi zapisi v knjigi vtisov občutke ob razstavi morda najbolje sklene tale: »Presunljive fotografije, ki te navdihnejo, da boš postal varuh planeta.«
Zanimivo, razmerje tujih in domačih obiskovalcev v Plečnikovi hiši je ravno obratno. Potem ko so jo lani prenovili in je prejela številne nagrade (Steletovo za konservatorstvo, Plečnikovo in piranesi za arhitekturo, Valvasorjevo za muzealstvo, nominacijo za evropski muzej leta EMYA 2017), jo je obiskalo deset tisoč ljudi. »Po statistiki zavoda Turizem Ljubljana je Plečnikova hiša med najbolj obiskanimi ljubljanskimi atrakcijami, ki jih obiščejo tuji turisti,« je povedala Urša Karer z MGML in pohvalila tudi obisk aktualne razstave v Mestni galeriji Jaz drugi umetnika in performerja Franka Uweja Laysiepena - Ulaya.
Sodobniki in klasiki
Osrednji sodobnoumetnostni dogodek, 8. trienale sodobne umetnosti U3 v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti (MG+MSUM) je letos prvič presegel nacionalni okvir in se razširil na mednarodno umetniško sceno. Na treh lokacijah se je predstavilo 29 domačih in tujih umetnikov, razstavo in številne spremljajoče javne dogodke je obiskalo 13.400 ljudi. Tudi velika pregledna razstava Bogoslava Kalaša z naslovom Stroj za slikanje v Moderni galeriji je bila dobro obiskana, saj si jo je ogledalo 11 tisoč obiskovalcev.
V +MSUM si je razstavo Krize in novi začetki, ki je pokrivala zadnje desetletje umetnosti v Sloveniji in predstavila 95 umetnikov, ogledalo 6400 obiskovalcev. Andreja Bruss je še dodala, da je ena najbolje obiskanih razstav v zgodovini Moderne galerije, NSK od Kapitala do kapitala, vzbudila veliko zanimanje tudi v tujini, v Moskvi si jo je namreč ogledalo več kot 70 tisoč ljudi.
Od 27. januarja, ko so odprli prenovljeno Narodno galerijo, ter po dobro obiskanem kulturnem prazniku 3. decembra in povečanem obisku tujih gostov med zimskimi prazniki, so tam našteli že skoraj 110 tisoč obiskovalcev. Skoraj polovica je galerijo obiskala v prvih dveh tednih takoj po odprtju. Med njimi pa je bila četrtina otrok. »Tujce, ki jih je v poletnih mesecih skoraj 80 odstotkov, najbolj zanima zbirka Zorana Mušiča, predvsem Italijane, Francoze in Hrvate,« pripoveduje direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. Izjemno odmevna in obiskana pa je aktualna razstava del iz zbirke hrvaškega zasebnega zbiralca in nekdanjega nogometaša Davorja Vugrinca, ki zaradi prepletanja dveh svetov, umetnosti in športa, privlači tudi tiste obiskovalce, ki sicer ne zahajajo pogosto v hrame kulture.
Odprta vrata, več obiska
Maja Kostric iz Slovenskega etnografskega muzeja je povedala, da je njihov letošnji obisk približno enak lanskemu. Našteli so okoli 24 tisoč obiskovalcev. Najbolj obiskani razstavi sta bili Vrata – Prostorski in simbolni prehodi življenja (10.500 obiskovalcev), ki je sicer odprta od leta 2013, in osrednja razstava ČIPKAste vezi (6000). Še vedno pa največ ljudi SEM obišče ob dnevih odprtih vrat, na 8. februar, mednarodni muzejski dan, poletno muzejsko noč, 3. december in vsako prvo nedeljo v mesecu, ko imajo prost vstop.
Letos je Prirodoslovni muzej Slovenije obiskalo okoli 33 tisoč ljudi, tako obisk ne odstopa od povprečja zadnjih štirih let. Skoraj pol obiskovalcev je otrok in mladine, ki prihajajo na posamezne obiske in v šolskih skupinah. Največ zanimanja je tudi letos požela razstava Živela evolucija!, ki je bila do avgusta sicer na ogled že od leta 2013, je povedala direktorica muzeja Breda Činč Juhant.
V Narodnem muzeju zaznavajo padec obiska, ki je pred dvema letoma dosegel že več kot 45 tisoč obiskovalcev, a je letos s številko 38.855 še vedno boljši od lanskega. »Kakovostne razstave s pestrim obrazstavnim programom dosežejo dobro pozornost javnosti. Narodni muzej na Metelkovi, ki se je za javnost odprl leta 2008, sicer ne dosega takega obiska kot Narodni muzej v Prešernovi ulici, pa vendar ni mogoče reči, da bi pomembne razstave, kot sta Mumija in krokodil ter Vitez, dama in zmaj (ki je v dobrem letu predlanskim pritegnila 20 tisoč obiskovalcev), dosegle bistveno drugačno številko, če bi bile na ogled na drugi lokaciji,« je komentirala Tinka H. Selič iz NMS.
Letos je bila tam solidno obiskana razstava Pisalno pohištvo na Slovenskem. Ogledalo si jo je 13.765 ljudi. »Pomemben delež naših obiskovalcev so tudi tuji obiskovalci. Že leta je Narodni muzej Slovenije izjema med slovenskimi muzejskimi in galerijskimi ustanovami, saj je odprt tudi ob ponedeljkih, na dan, ko so muzeji po vsem svetu tradicionalno zaprti. Letos pa smo se turistom in tudi domačim obiskovalcem poskusili še bolj približati s podaljšanim delovnim časom,« še pravijo v Narodnem muzeju, ki se sicer lahko pohvali z najbolje obiskano razstavo v samostojni Sloveniji. Od novembra 1999 do marca 2000 si je gostujočo razstavo Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik ogledalo rekordnih 85.153 ljudi. Da Vinci je množice privabil še enkrat leta 2013, tokrat na Gospodarsko razstavišče. Tam si je razstavo ogledalo okoli 67 tisoč ljudi.
Letos pa so na Gospodarskem razstavišču mlade genije in inovatorje razveselili z razstavo legokock. V prvih štirih dneh decembra si je razstavo Planet kock, pospremljeno z delavnicami in tekmovanji, ki se je raztezala na več kot tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, ogledalo nad pet tisoč obiskovalcev.
