Industrija, pomorstvo in punkrock

Spektakel Opera industriale je bil napoved bogatega programa letošnje evropske prestolnice kulture.

Objavljeno
03. februar 2020 09.55
Posodobljeno
03. februar 2020 09.55
Opera industriale, spektakel za oči in predvsem ušesa, je na De Franceschijev pomol privabil množico, ki je zvočno podobo tudi soustvarjala. FOTO: AFP
Ob odprtju projekta evropske prestolnice kulture v soboto zvečer na Reki so uprizorili megadogodek Opera industriale. Sodelovalo je nekaj sto umetnikov, pa tudi slehernikov, slišali so se rifi električnih kitar, tri tisoč zvoncev in industrijski hrup, spektakel pa so poleg svetlobnih učinkov dopolnile iskre brusilnih in varilnih aparatov.

Reko pač zaznamujejo na eni strani industrija in pomorstvo in na drugi rock in punk, zato izbor glasbenega dela – avtorstvo pripada tandemu Josip Maršić in Zoran Medved, orkestracijo je pripravil skladatelj in dirigent Fran Đurović – ni naključje. Svoje kitarske spretnosti je pokazalo dvajset kitaristov najbolj znanih reških rockovskih zasedb, kako udarna je bila ritem sekcija, pa dokazuje že število bobnarjev, bilo jih je kar deset. Poleg domačih izvajalcev je nastopil še unikatni finski moški zbor Mieskuoro Huutajat (Zbor kričačev), specializiran za nenavadne zvoke, sicer ugledna zasedba, saj so med drugim stalni gostje v londonskem Royal Albert Hall in na beneškem bienalu.

image
Opera industriale, spektakel za oči in predvsem ušesa, je na De Franceschijev pomol privabil množico, ki je zvočno podobo tudi soustvarjala. FOTO: AFP


Na De Franceschijevem pomolu so bili pontoni, žerjavi, dvigala in železniški vagoni spremenjeni v svojevrstno instalacijo, celotno pristanišče je tako dobilo značaj gigantske skulpture. Da ne bi ostalo zgolj pri preteklosti in nostalgiji, so pripravili tudi monumentalno digitalno instalacijo, s katero so opozorili, da Reka obrača novo poglavje v zgodovini, nenazadnje tudi s projektom evropske prestolnice kulture. Kot je dejala Emina Višnić, direktorica zavoda Reka 2020, so z otvoritvijo obenem počastili reške delavce, umetniško avantgardo in specifično lokalno tradicijo, njihov pogled pa je usmerjen naprej.


Voda, delo in migracije


Reka je bila pretekli konec tedna prizorišče še vrste drugih prireditev na kar sedemdesetih lokacijah. Tempo v prihodnjih tednih in mesecih ne bo tako silovit, kljub temu pa bo program izredno bogat. Temeljni programski sklopi so voda, delo in migracije, navsezadnje je Reka kot pristanišče sinonim za stalen pretok ljudi. Vprašanje migracij ne bo predstavljeno zgolj s kompleksnimi umetniškimi projekti. Eden najpomembnejših programov, ki bo nedvomno zanimiv za večino obiskovalcev, bo kulinarika oziroma spoj svetovne glasbe in gastronomije, kot denimo projekt Porto Etno.



Do konca leta se bo na Reki zvrstilo okoli šeststo večjih in manjših kulturnih dogodkov, zgodovinski razpon pa sega od kontroverzne D'Annunzijeve zasedbe Reke med letoma 1919–1921, prek spominov na Goli otok in povojnega industrijskega razvoja, do današnjega značaja mesta, proračun za obnovo objektov in vsebine na Reki pa znaša zavidljivih 50 milijonov evrov.

Podoben znesek bodo za program letos namenili v Galwayu na Irskem, očitno pa bo veliko bolj skromen slovenski program EPK leta 2025, za ta naziv se potegujejo Ljubljana, Kranj, Lendava, Ptuj, Piran in Nova Gorica. Za zdaj je bilo obljubljenih le 10 milijonov evrov, in čeprav je minister za kulturo Zoran Poznič v nedavnem intervjuju za Delo dejal, da bi si lahko organizatorji prek različnih platform zagotovili vsaj še enkrat večjo vsoto, zelo verjetno za kakšne večje infrastrukturne projekte sredstev ne bo prav veliko.