»Izmenjava med Italijo in Slovenijo je zelo velika«
Italijanski inštitut za kulturo bo praznoval dve desetletji delovanja
Odpri galerijo
Stefano Cerrato je bil rojen v kraju Asti (Piemont, Italija) leta 1975, diplomiral je iz komunikologije na Univerzi v Torinu. Fotografiji Blaž Samec
Italijanski inštitut za kulturo, urad italijanskega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje, je bil ustanovljen leta 1999 v prostorih italijanskega veleposlaništva v Ljubljani. Svoj rojstni dan praznuje od uradnega odprtja v samostojnem prostoru, ki se je odvijalo februarja leta 2001 na njegovi prvi lokaciji na Kongresnem trgu.
»Prihodnje leto načrtujemo praznovanje 20. obletnice našega odprtja za javnost. Uradna otvoritev leta 2001 je bil resnično pomemben dogodek, tudi za bilateralne kulturne odnose med našima državama. Udeležili so se ga predstavniki slovenske vlade, prišel je tudi veliki pesnik, pisatelj in prevajalec Ciril Zlobec. Od takrat je inštitut izvajal vrsto različnih dejavnosti na svoji prvotni lokaciji, nato pa se je preselil na zdajšnjo lokacijo na Bregu,« nam je zaupal ataše Stefano Cerrato (1975), ki je vodenje Italijanskega inštituta za kulturo prevzel leta 2016, pred tem je štiri leta vodil inštitut za kulturo v perujski Limi. Na ministrstvu za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje se je zaposlil leta 2008, do leta 2012 je vodil sekcijo za tisk v italijanščini, ki izhaja po svetu.
Poslanstvo inštituta je razdeljeno na več dejavnosti, poglavitni cilj je okrepiti kulturno sodelovanje med našima državama. Naš mandat ni zgolj promocija italijanske kulture v Sloveniji, gre tudi za sodelovanje, spodbujamo kulturne izmenjave med našima državama in pomagamo pri sodelovanju med kulturnimi ustanovami obeh držav. Na primer, ko organiziramo kulturni dogodek, morda razstavo ali koncert, je ravno tako pomembno, da pusti sled, kot da se ga udeleži veliko ljudi. Še posebej, če dogodek vodi v nadaljnje sodelovanje. Delujemo na najrazličnejših področjih, vztrajno iščemo nove možnosti delovanja.
Sodelujemo s številnimi slovenskimi ustanovami, zato bi težko naštel vse, ne bi rad katere pozabil. Lahko pa povem, s katerimi smo nazadnje sodelovali. Z Narodno galerijo smo predstavili zgodovinske posterje iz začetka 20. stoletja, ki jih je posodil Nacionalni muzej v Trevisu. Stalno sodelujemo s Slovensko kinoteko, nazadnje smo predvajali italijanske kratke filme. V Narodnem muzeju smo imeli razstavo starodavnih rimskih skulptur, to so le zadnji primeri sodelovanja, poskušamo pokriti vse nivoje kulture od produkcije do dobrih odnosov. Sodelujemo z vsemi glavnimi slovenskimi institucijami. Tesno sodelujemo z italijansko narodno skupnostjo v slovenski Istri, s katero delimo številne projekte.
Oboje se dogaja, včasih damo mi pobudo, drugič z nami navežejo stik lokalni muzeji in ustanove. Obvestijo nas, da pripravljajo projekt z italijanskimi institucijami, če imamo možnost, jih podpremo. Po drugi strani tudi organiziramo tečaje italijanščine, ki so namenjeni tako odraslim kot otrokom. V Sloveniji živijo družine italijanskega porekla, ki nočejo izgubiti tega dela svoje družinske dediščine, zato želijo, da bi se njihovi otroci naučili italijansko. Mi jim to omogočimo. Prav tako nudimo priložnosti učenja italijanščine v Italiji. Imamo veliko ponudb na jezikovnih ustanovah in šolah po Italiji, ki privabljajo učence iz tujine. Poskušamo vzpostaviti stik med temi šolami in učenci iz Slovenije, ki bi radi nekaj časa preživeli v Italiji. Zanimanje je veliko, še posebej čez poletje, ko so študenti prosti in si želijo poglobiti znanje italijanskega jezika.
Rad bi tudi omenil, da omogočamo izmenjavo med slovenskimi in italijanskimi univerzami. Prav tako lahko pomagamo pri vpisu na univerze v Italiji.
Imamo knjižnico z zbirko italijanske literature, umetnosti, kina, poezije, zgodovine, gre za gradiva, ki so pretežno v italijanskem jeziku. Preprosto izpolnite obrazec, dobite kartico in to je vaš dostop do naše zbirke.
Slovenski založniki, ki prevajajo italijanske knjige, se lahko odzovejo na vsakoletni poziv. Njihove prijave pošljemo v Italijo. V celotnem procesu delujemo kot posrednik, smo učinkoviti, saj se število prevodov iz italijanščine v slovenščino vztrajno povečuje. Prav tako podpiramo slovenske ustanove, ki učijo italijanščino. Ljubljanska univerza in Univerza v Kopru imata oddelek za italijanščino. Z njimi smo v stiku in nudimo podporo. Predstavljamo most med kulturnimi institucijami, na katerih se uči italijanščina.«
Kulturna izmenjava med Italijo in Slovenijo je zelo velika. Mi predstavljamo samo del te izmenjave. Se pa dogajajo tudi stvari brez naše vpletenosti. Izmenjava je resnično ogromna. Če me vprašate, ali obstaja področje sodelovanja, ki bi ga lahko še poglobili, potem bi odgovoril, da bomo v prihodnosti sodelovali pri razvoju kina. To je generalni projekt, evropski film potrebuje več prostora v kinu. To je vseevropski problem. Večino prostora zasedajo ameriški filmi, evropski film bi si ga rad izbojeval več. Veseli smo, da smo del tega procesa. Po najboljših močeh se bomo trudili, da bi povečali število predvajanj italijanskih filmov. Če smo že pri filmu, letos bomo praznovali 100. obletnico rojstva Fellinija. To bo velik dogodek. Skupaj s Slovensko kinoteko pripravljamo velik projekt.
Pred tem sem že obiskal Ljubljano in obalo Istre. Največ sem o Sloveniji izvedel iz literature, iz slovenske literature, ki je bila prevedena v italijanščino. To so bile knjige Borisa Pahorja, zame je bil odkritje Miha Mazzini, pa Drago Jančar.
V Italiji obstaja zelo zanimiva scena modernih avtorjev, torej avtorjev, ki so aktivni zadnjih 15 do 20 let. Omenil jih bom nekaj, ki bi si zaslužili prevod. Najprej bi omenil Antonia Moresca, ki so ga šele začeli prevajati v številne jezike. Zdaj postaja bolj znan v Franciji in drugih evropskih državah, njegovo delo je zelo pomembno, ga priporočam. Odlična sta tudi Wu Ming in Andrea Tarabbia.
»Prihodnje leto načrtujemo praznovanje 20. obletnice našega odprtja za javnost. Uradna otvoritev leta 2001 je bil resnično pomemben dogodek, tudi za bilateralne kulturne odnose med našima državama. Udeležili so se ga predstavniki slovenske vlade, prišel je tudi veliki pesnik, pisatelj in prevajalec Ciril Zlobec. Od takrat je inštitut izvajal vrsto različnih dejavnosti na svoji prvotni lokaciji, nato pa se je preselil na zdajšnjo lokacijo na Bregu,« nam je zaupal ataše Stefano Cerrato (1975), ki je vodenje Italijanskega inštituta za kulturo prevzel leta 2016, pred tem je štiri leta vodil inštitut za kulturo v perujski Limi. Na ministrstvu za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje se je zaposlil leta 2008, do leta 2012 je vodil sekcijo za tisk v italijanščini, ki izhaja po svetu.
»Ne, minister, tega pa ne, pustite to kar lepo pri miru ...«
Veliki Prešernovi nagradi fotografu Stojanu Kerblerju in koreografu ter plesalcu Milku Šparembleku
Veliki Prešernovi nagradi fotografu Stojanu Kerblerju in koreografu ter plesalcu Milku Šparembleku
Polje vašega delovanja je široko, kako bi v nekaj besed strnili bistvo vašega poslanstva?
Poslanstvo inštituta je razdeljeno na več dejavnosti, poglavitni cilj je okrepiti kulturno sodelovanje med našima državama. Naš mandat ni zgolj promocija italijanske kulture v Sloveniji, gre tudi za sodelovanje, spodbujamo kulturne izmenjave med našima državama in pomagamo pri sodelovanju med kulturnimi ustanovami obeh držav. Na primer, ko organiziramo kulturni dogodek, morda razstavo ali koncert, je ravno tako pomembno, da pusti sled, kot da se ga udeleži veliko ljudi. Še posebej, če dogodek vodi v nadaljnje sodelovanje. Delujemo na najrazličnejših področjih, vztrajno iščemo nove možnosti delovanja.
S katerimi institucijami redno sodelujete?
Sodelujemo s številnimi slovenskimi ustanovami, zato bi težko naštel vse, ne bi rad katere pozabil. Lahko pa povem, s katerimi smo nazadnje sodelovali. Z Narodno galerijo smo predstavili zgodovinske posterje iz začetka 20. stoletja, ki jih je posodil Nacionalni muzej v Trevisu. Stalno sodelujemo s Slovensko kinoteko, nazadnje smo predvajali italijanske kratke filme. V Narodnem muzeju smo imeli razstavo starodavnih rimskih skulptur, to so le zadnji primeri sodelovanja, poskušamo pokriti vse nivoje kulture od produkcije do dobrih odnosov. Sodelujemo z vsemi glavnimi slovenskimi institucijami. Tesno sodelujemo z italijansko narodno skupnostjo v slovenski Istri, s katero delimo številne projekte.
Kako pride do sodelovanja, na vašo pobudo ali vas poiščejo?
Oboje se dogaja, včasih damo mi pobudo, drugič z nami navežejo stik lokalni muzeji in ustanove. Obvestijo nas, da pripravljajo projekt z italijanskimi institucijami, če imamo možnost, jih podpremo. Po drugi strani tudi organiziramo tečaje italijanščine, ki so namenjeni tako odraslim kot otrokom. V Sloveniji živijo družine italijanskega porekla, ki nočejo izgubiti tega dela svoje družinske dediščine, zato želijo, da bi se njihovi otroci naučili italijansko. Mi jim to omogočimo. Prav tako nudimo priložnosti učenja italijanščine v Italiji. Imamo veliko ponudb na jezikovnih ustanovah in šolah po Italiji, ki privabljajo učence iz tujine. Poskušamo vzpostaviti stik med temi šolami in učenci iz Slovenije, ki bi radi nekaj časa preživeli v Italiji. Zanimanje je veliko, še posebej čez poletje, ko so študenti prosti in si želijo poglobiti znanje italijanskega jezika.
Rad bi tudi omenil, da omogočamo izmenjavo med slovenskimi in italijanskimi univerzami. Prav tako lahko pomagamo pri vpisu na univerze v Italiji.
"Imamo knjižnico z zbirko italijanske literature, umetnosti, kina, poezije, zgodovine, gre za gradiva, ki so pretežno v italijanskem jeziku." Foto Blaž Samec
V vaših prostorih je tudi dobro založena knjižnica.
Imamo knjižnico z zbirko italijanske literature, umetnosti, kina, poezije, zgodovine, gre za gradiva, ki so pretežno v italijanskem jeziku. Preprosto izpolnite obrazec, dobite kartico in to je vaš dostop do naše zbirke.
Prav tako podpirate prevode knjig.
Slovenski založniki, ki prevajajo italijanske knjige, se lahko odzovejo na vsakoletni poziv. Njihove prijave pošljemo v Italijo. V celotnem procesu delujemo kot posrednik, smo učinkoviti, saj se število prevodov iz italijanščine v slovenščino vztrajno povečuje. Prav tako podpiramo slovenske ustanove, ki učijo italijanščino. Ljubljanska univerza in Univerza v Kopru imata oddelek za italijanščino. Z njimi smo v stiku in nudimo podporo. Predstavljamo most med kulturnimi institucijami, na katerih se uči italijanščina.«
Italijanski inštitut za kulturo je bil ustanovljen leta 1999.
Poglavitni cilj je okrepiti kulturno sodelovanje med državama.
Zanimanje za učenje italijanskega jezika je veliko.
V Italiji obstaja zelo zanimiva scena modernih avtorjev.
Poglavitni cilj je okrepiti kulturno sodelovanje med državama.
Zanimanje za učenje italijanskega jezika je veliko.
V Italiji obstaja zelo zanimiva scena modernih avtorjev.
Obsežnemu in uspešnemu sodelovanju navkljub verjetno še obstaja prostor za izboljšanje sodelovanja?
Kulturna izmenjava med Italijo in Slovenijo je zelo velika. Mi predstavljamo samo del te izmenjave. Se pa dogajajo tudi stvari brez naše vpletenosti. Izmenjava je resnično ogromna. Če me vprašate, ali obstaja področje sodelovanja, ki bi ga lahko še poglobili, potem bi odgovoril, da bomo v prihodnosti sodelovali pri razvoju kina. To je generalni projekt, evropski film potrebuje več prostora v kinu. To je vseevropski problem. Večino prostora zasedajo ameriški filmi, evropski film bi si ga rad izbojeval več. Veseli smo, da smo del tega procesa. Po najboljših močeh se bomo trudili, da bi povečali število predvajanj italijanskih filmov. Če smo že pri filmu, letos bomo praznovali 100. obletnico rojstva Fellinija. To bo velik dogodek. Skupaj s Slovensko kinoteko pripravljamo velik projekt.
»Večino prostora zasedajo ameriški filmi, evropski film bi si ga rad izbojeval več.«
Verjetno ste poznali Slovenijo, še preden ste prevzeli vodenje inštituta?
Pred tem sem že obiskal Ljubljano in obalo Istre. Največ sem o Sloveniji izvedel iz literature, iz slovenske literature, ki je bila prevedena v italijanščino. To so bile knjige Borisa Pahorja, zame je bil odkritje Miha Mazzini, pa Drago Jančar.
Katere italijanske avtorje bi priporočali bralcem v Sloveniji?
V Italiji obstaja zelo zanimiva scena modernih avtorjev, torej avtorjev, ki so aktivni zadnjih 15 do 20 let. Omenil jih bom nekaj, ki bi si zaslužili prevod. Najprej bi omenil Antonia Moresca, ki so ga šele začeli prevajati v številne jezike. Zdaj postaja bolj znan v Franciji in drugih evropskih državah, njegovo delo je zelo pomembno, ga priporočam. Odlična sta tudi Wu Ming in Andrea Tarabbia.
