Jugoslovanska socialistična arhitektura v muzeju MoMA

Ugledni Muzej moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku bo 15. julija odprl razstavo jugoslovanske arhitekture iz povojnega obdobja, od leta 1948 do 1980. Razstava bo odprta pol leta.

Naslov razstave je K betonski utopiji: arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980, na njej pa bodo predstavljeni različni arhitekturni, urbanistični in gradbeni slogi v nekdanji državi. Med deli bodo razstavljeni tudi primeri velikih javnih trgov, kot je Trg republike v Ljubljani oziroma nekdanji Trg revolucije. S fotografijo tega trga MoMA na spletni strani napoveduje razstavo.

Leta 1960 je Trg republike na prostoru, kjer so bili pred tem obsežni vrtovi uršulinskega samostana, zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar. Arhitekturna pozidava Trga republike in okolice je potekala postopno, od leta 1962 do 1982. Najprej so leta 1963 začeli graditi parkirno hišo, ki se je malo zavlekla, zatem so zgradili prizidek h gimnaziji Jožeta Plečnika, leta 1971 veleblagovnico Maximarket in stolpnico TR2 (Ljubljanska banka) s ploščadjo. Zatem so zgradili še drugo poslovno stolpnico TR3, ki smo ji rekli Iskrina, danes pa jo imenujemo TR3. Cankarjev dom so dokončali leta 1982. Na površini trga je bilo parkirišče, leta 2014 so ploščad pretlakovali in umaknili ­avtomobile.

Junija 2014 je bil Trg republike­ zaradi svojega simbolnega pomena razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, ker je predsednik Milan Kučan 25. junija 1991 na njem razglasil samostojnost Slovenije.

Ravnikar in njegovi študentje so prevzeli ključne naloge pri povojni obnovi in prenovi v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji. Za slovensko arhitekturo tistega časa so bili značilni racionalna uporaba materialov in premišljeni tlorisi, nadaljevala se je tudi tradicija obrtništva, ki ga je v šolo vpeljal Jože Plečnik.

Pomembnejši arhitekti

Na razstavi v New Yorku bodo predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov, poleg Ravnikarja (1907–1993) še Srbov Bogdana Bogdanovića (1922–2010) in Milice Šterić (1914–1998), Hrvatov Juraja Neidhardta (1901–1979) in Vjenceslava Richterja (1917–2002) ter Črnogorke Svetlane Kane Radević (1937–2000).

V muzeju pravijo, da bo to prva predstavitev izjemnih del vodilnih arhitektov socialistične Jugoslavije ameriški in mednarodni javnosti. Razstava bo poudarila pomemben, toda še ne dovolj raziskan opus modernistične arhitekture, katere naprednost idej ima vpliv še danes. »Jugoslavija, umeščena med kapitalističnim Zahodom in socialističnim Vzhodom, se je izognila hladnovojni delitvi z izbiro 'tretje poti' kot ena od vodilnih držav Gibanja neuvrščenih, ki je bilo ustanovljeno leta 1961 in formalno ni pripadalo nobenemu bloku. Hkrati je jugoslovanska vlada začela pospešeno modernizacijo in gradnjo z namenom gospodarskega razvoja, izboljšanja vsakdanjega življenja ljudi in uveljavljanja raznovrstnih kultur v regiji. Država je razširila ta prizadevanja tudi prek meja in razvijala urbanizem ter gradnjo v državah v razvoju, posebej v neuvrščenih, v Afriki in na Bližnjem vzhodu,« je zapisano v napovedi razstave.

Jugoslovanski arhitekti, so navedli v muzeju MoMA, so odgovorili na kontradiktorne zahteve in vplive z razvojem povojne arhitekture, ki je bila na eni strani skladna s tisto drugod v Evropi in svetu, po drugi strani pa se je razlikovala od nje. »Jugoslovanska arhitektura, ki je vključevala tako nebotičnike, grajene v mednarodnem slogu, kakor tudi brutalne 'družbene kondenzatorje', je izražala radikalno raznolikost, hibridnost in idealizem, ki so bili značilni tudi za jugoslovansko državo.«

Od skulpturalnega interierja Bele džamije v ruralni Bosni, prek rekonstrukcije Skopja po potresu leta 1963 po zamislih japonskega arhitekta Kenza Tangeja, do Novega Beograda z velikimi ekspresivnimi stanovanjskimi bloki in javnimi zgradbami bo razstava predstavila razpon form jugoslovanske arhitekture in njen večplastni značaj.

Razstavo s približno štiristo risbami, modeli, fotografijami in filmskimi posnetki iz raznih arhivov pripravljajo glavni kustos za arhitekturo in oblikovanje v muzeju MoMA Martino Stierli, srbsko-ameriški arhitekt Vladimir Kulić kot gostujoči in sodelavka muzeja Anna Kats.