Kaj nam sporoča najstarejši evropski kakec?

S španskega najdišča El Salt, kjer so odkrili sledi življenja neandertalcev v dolgem obdobju med okoli 60.000 in 45.000 leti pred našo sedanjostjo, je prišla pomembna novica.

Na njem so razkrili, da eden izmed pripadnikov te evrazijske vrste, ki jo je moderni človek s starega kontinenta dokončno izpodrinil pred okoli 35.000 leti, po opravljeni veliki potrebi ni dovolj počedil za seboj. S posledico, da fosilizirane sledi njegovega dejanja zdaj veljajo za najstarejši znani tovrstni iztrebek v Evropi. Nemara tudi na svetu.

Njegovo analizo, ki je potekala na Inštitutu Massachusettsa za tehnologijo (Massachusetts Institute of Technology) in ki je temeljila na razkrivanju biooznačevalcev, so objavili v reviji Plos One, rezultati pa so dokončno potrdili domneve, da prehrambna kultura neandertalcev ni bila omejena le na meso.

V iztrebku so namreč odkrili tudi 5B-stigmastanol, substanco, ki nastane le ob razkroju hrane rastlinskega izvora med procesom prebave. Ugotovili so, da je prehrana neandertalcev vsebovala znatno količino različnih gomoljev, jagod in oreščkov.

»Menimo, da so uživali tisto, kar jim je bilo v določenih situacijah, letnih časih in podnebnih razmerah na voljo,« je prepričana Ainara Sistiaga, ki je opravila raziskavo. Sledi rastlinskega izvora so sicer na zobeh neandertalcev razkrili že v preteklosti, a to še ni dokazovalo samega uživanja tovrstne hrane, saj so zobe, denimo, uporabljali tudi kot orodje.

To je pač dokazalo šele zdajšnje dešifriranje sporočila najstarejšega ohranjenega kakca neandertalca, ki je po mnenju strokovnjakov, kakršno velja v zadnjem času, z medsebojnim druženjem s homo sapiensom pod »prarjuhami« svoj genom v enem do treh odstotkov zapustil v slehernem od nas.