Raven javne rabe slovenščine že lep čas drastično upada, na kar opozarjajo tudi prevajalci avdiovizualnih vsebin, problematika pa se z razmahom orodij umetne inteligence še stopnjuje.
Kot poudarja jezikoslovec Kozma Ahačič, je »nekritičnost do nekakovostnega jezika v zgodovini vedno privedla do nekritičnosti v vsakdanjem življenju«, če bi slovenščina v dobi umetne inteligence jezikovno zaostala, pa »ne bi izgubili samo na področju kulture in identitete, ampak tudi pri produktivnosti, konkurenčnosti in dostopu do trgov«.
Prevajalci avdiovizualnih vsebin, združeni v sindikatu Zasuk, z javnim pismom opozarjajo, da morajo »pristojne ustanove v času pospešene digitalizacije nemudoma zagotoviti konkretne ukrepe za zaščito jezika in varovanje prevajalskega poklica«. Kajti razmere vzbujajo skrb, pravijo, ne le zaradi »izkoriščevalske prakse in poslovnih modelov, ki temeljijo na prekarizaciji in podplačanosti«, ampak tudi zaradi nižanja kakovosti vsebin.
Za prevzemanje napačnih jezikovnih vzorcev, ki jih utrjujejo orodja umetne inteligence, so še posebej občutljivi otroci in mladi, ki jezikovne kompetence šele razvijajo. Učitelji in jezikovni strokovnjaki »že opozarjajo na vse slabše bralno razumevanje, skromnejši besedni zaklad otrok ter težave pri samostojnem pisanju in kritičnem vrednotenju informacij«.
| Razno
Komentarji