Kdo je zahteval kaj v Vitanju?

Center Noordung: Čigavi so razstavna oprema, multimedijska tehnologija, knjižna zbirka, eksponati kulturne dediščine ...

Objavljeno
04. april 2018 19.56
Igor Bratož
Igor Bratož

Včeraj je soustanovitelj Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) Miha Turšič javnost obvestil, da Centru Noordung, kot se zdaj imenuje Ksevt, prepoveduje nadaljno uporabo zasebne lastnine prvotnih ustanoviteljev. Gospodarsko ministrstvo pa pravi, da dokumentacije, ki bi dokazovala zasebno lastništvo opreme, ni.

Turšič, nekdanji v. d. direktorja Ksevta, Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, institucije, ki se je s programom posvečala različnim vidikom tako imenovane kulturalizacije vesolja in je zašla v velike finančne težave (po besedah vitanjskega župana je Ksevt izčrpaval občinski proračun, urad za nadzor proračuna ministrstva za finance je že pred dvema letoma pritrdil ugotovitvam ministrstva za kulturo, da so v Ksevtu proračunski denar porabili nenamensko oziroma netransparentno), opozarja, da je bil lani ob vstopu države v Ksevt tam »ves razstavni program prvotnih ustanoviteljev ter zbirka kulturne dediščine. Razstavno opremo, multimedijsko tehnologijo, vsebino razstav, knjižno zbirko, eksponate kulturne dediščine ter umetnine mednarodnih umetnikov, je državni javni zavod že celo leto zavestno uporabljal brez pravne podlage in dogovora z zakonitimi lastniki.«

Drugi soustanovitelj, drugo ime

Turšič navaja, da jih je aprila lani državni sekretar Tadej Slapnik »pozval, da z vodstvom javnega zavoda Ksevt (sedaj Center Noordung) uredimo odprta vprašanja prenosa upravljanja intelektualne ter predmetne lastnine na javni zavod Ksevt v Vitanju. Dne 13. aprila 2017 smo poslali predlog rešitve, na katero ni bilo drugega odziva kot javno zanikanje zasebne lastnine dne 25. maja 2017 s strani prej omenjenega državnega sektretarja Tadeja Slapnika.«

Že lani maja je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti povedal, da so od Turšiča in drugih ustanoviteljev zavoda »zahtevali, da neposredno izkažejo tako intelektualno kot materialno lastnino z ustreznimi listinami. Do vstopa Slovenije v ustanoviteljstvo Ksevta vseh listin nismo dobili. Ko pa bodo pridobljene, bodo absolutno stvar pravne presoje.«

Ksevt – blagovna znamka

Še pred vstopom države v soustanoviteljstvo je Turšič Ksevt uspešno registriral kot besedno blagovno znamko, zato je bilo novo vodstvo – vlada je po njegovem odstopu za vršilko dolžnosti imenovala Neno Dokuzov in ji lani jeseni mandat podaljšala za šest mesecev oziroma do imenovanja direktorja – prisiljeno v preimenovanje zavoda, ki je zdaj Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.

Turšič v svoji včerajšnji prepovedi omenja, da v enem letu »niti Nena Dokuzov kot zakonita zastopnica javnega zavoda niti ustanovitelji Vlada RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Ministrstvo za kulturo RS ter Občina Vitanje kljub pozivom niso pokazali niti najmanjše pripravljenosti za ureditev pravne podlage za uporabo zasebne lastnine s strani državnega javnega zavoda. S preimenovanjem inštitucije so celo dokazali, da je bil izveden zgolj nasilni prevzem prepoznavne in vzpostavljene inštitucije Ksevt.«

Ni dokumentov o zasebni lastnini

Ko smo se za odgovor danes obrnili na Neno Dokuzov, nam je povedala, da se je s 1. aprilom vrnila na gospodarsko ministrstvo, vodenje centra pa je prevzel dr. Dominik Kobold (soglasje k imenovanju sta dala oba ustanovitelja javnega zavoda, vlada in vitanjski občinski svet).

Z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so na vprašanje Dela odgovorili, da je bil »pred vstopom Republike Slovenije v upravljanje javnega zavoda narejen natančen popis opreme v javnem zavodu, iz katerega ni mogoče ugotoviti, da bi bila oprema v lasti zasebnikov. Javni zavod prav tako ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi dokazovala zasebno lastništvo opreme. Oprema je v funkciji delovanja javnega zavoda in je temu tudi namenjena.

V prvem letu delovanja zavoda pod novim vodstvom so bili vloženi začetni napori v pripravo natančne ocene stanja v zvezi z opremo v zavodu v razmerju do predhodnih upravljavcev – zasebnih zavodov Planit in Ksevt, ki pa, kot je znano, zaradi finančnega kolapsa ne obstajata več. Skrbni pregled se bo nadaljeval tudi pod novim vodstvom.« Na ministrstvu menijo, da za Turšičevo prepoved ni utemeljene osnove.

Uspešna vršilka dolžnosti

O imenovanju novega direktorja na ministrstvu razlagajo, da se je v. d. direktorice konec marca iztekel mandat in je bil izbor direktorja javnega zavoda nujen. O delu Nene Dokuzov, magistrice ekonomskih znanosti, ki je deset let delovala na področju kohezijske politike in je dosegla dobre rezultate, so zelo jasni: »V. d. direktorice je uspešno stabilizirala delo javnega zavoda in dosegla izjemen finančni uspeh, saj je javni zavod pod njenim vodstvom prvič v času svojega obstoja beležil dobiček.«

O poslanstvu zavoda Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga na novi spletni strani piše, da bo svoj razvoj usmerjal na spodbujanje sodelovanja slovenskih podjetij v programih Evropske vesoljske agencije in drugih mednarodnih inštitucij s področja razvoja vesoljskih tehnologij in programov.

Napoved novih vsebin

Dr. Dominik Kobold, je poročal Radio Celje, je v svojem načrtu dal poudarek na dobro sodelovanje med obema ustanoviteljicama in na nove vsebine. Svet javnega zavoda Center Noordung je že novembra lansko leto objavil razpis za delovno mesto direktorja. Med triindvajsetimi prijavami so za direktorja izbrali doktorja znanosti s področja strojništva Dominika Kobolda. Njegov glavni načrt je stabilizirati delovanje zavoda, urediti organizacijo in prinesti nove vsebine. Doslej je bil Kobold zaposlen kot direktor raziskovalnega oddelka v Tecosu, Razvojnem centru orodjarstva v Celju.

Ker se po njegovem mnenju ni uredilo nič od tega, na kar je celo z gladovno stavko opozarjal, je Turšič pred časom odšel na tuje, na Nizozemskem so mu v raziskovalnem centru Evropske vesoljske agencije ESTEC v Noordwijku ponudili položaj, na katerem lahko naprej razvija tisto, kar je počel v Ksevtu. Kot je lani povedal v pogovoru za Delo, ima poleg redne zaposlitve na voljo sredstva in podporo za črpanje drugih nacionalnih in evropskih javnih sredstev. Tematsko se je s sodelavci usmeril na največji Esin projekt, vizijo naselbine na Luni.

Stavba Ksevta v Vitanju, od koder izvira družina pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, je bila uradno odprta septembra 2012. Ministrstvo za kulturo je projekt izbralo na razpisu za obnovo javne infrastrukture, glavnina sredstev 2,8 milijonskega projekta je prišla iz evropskih skladov, petnajst odstotkov je prispevala država, 800.000 evrov pa občina Vitanje.