Kinotečna retrospektiva filmov Vaska Preglja

Ljubljana - Od danes do četrtka si bomo namreč lahko ogledali retrospektivo del slovenskega eksperimentalnega avtorja Vaska Preglja, enega tistih domačih cineastov, ki je vseskozi deloval zunaj tradicionalnih institucionalnih okvirov in ga je zato uradna zgodovina po krivici spregledala.

Čeprav velja za tako imenovanega amaterskega cineasta, je Pregljev filmski opus, sestavljen po večini iz kratkih ali srednjemetražnih del, posnetih na »amaterske« formate (8 mm, super 8 mm, 16 mm), eno pomembnejših poglavij slovenskega filma, saj je avtor z njim ujel takratne tendence v svetovnem eksperimentalnem filmu. Pa ne le to: kot eden redkih slovenskih cineastov je v svojih delih povzel in kreativno preoblikoval tudi tendence zgodovinskih avantgard, ki so dejavno posegle celo na področje filma. S svojimi deli je namreč preiskoval izrazne in formalne zmožnosti medija, v katerem je ustvarjal, ter jih pri tem hkrati preoblikoval in širil, prav tako pa je z njimi poskušal vzpostaviti dialog med dvema različnima umetniškima izrazoma, med filmom in slikarstvom.

Pri tem se je v veliki meri naslonil na dela svojega očeta, akademskega slikarja Marija Preglja. Njegovim delom se je približal na svojstven način, z nekakšno »reinterpretacijo« njegovih slikarskih del. Čeprav se v Vaskovih delih (kot je na primer skoraj »reportažni« De profundis: ob delih Marija Preglja) občasno pojavijo še totali njegovih slik, je te praviloma fragmentiral, drobil na detajle, in jih nato povezoval v nove vizualne enote. Izpostavljal je določene motive, denimo motiv pogleda, oči, jih nadpostavljal na druge podobe in tako ustvarjal nove asociativne nize. Vanje je vnašal podobe realnih lokacij - od ateljeja do antičnih templjev, ter s tem ustvarjal nekakšne kolaže. Očitno je bil Pregelj seznanjen tudi s tendencami v tedanji filmski avantgardi, predvsem ameriški, saj je v svoja dela vključeval celo prvine slednje.

Filmski del njegovega raznolikega opusa - dejaven je bil tudi na področju grafičnega oblikovanja (med drugim je bil v letih 1972-1974 avtor likovne opreme filmske revije Ekran), slikarstva in publicistike - je po njegovi prezgodnji smrti (umrl je leta 1985) obležal na domačih policah in le redki sopotniki so vedeli zanj. Nanj sta pred nekaj leti ponovno opozorila Borko Radošček, strastni zbiratelj domače amaterske filmske produkcije (ki je njegova dela tudi restavriral), in Breda Ilich Klančnik, saj sta v ljubljanski galeriji Vžigalica pripravila pregledno razstavo njegovih del. Njegov prispevek k slovenski in nekdanji jugoslovanski produkciji eksperimentalnega filma bo poleg Slovenske kinoteke, ki nam bo s tokratno retrospektivo predstavila 15 njegovih del, ponovno ovrednotila tudi Moderna galerija, ki jutri odpira veliko razstavo, posvečeno jugoslovanskemu eksperimentalnemu filmu. Pregljeva produkcija je seveda bistveni sestavni del omenjenega projekta.