Kje so naše nove glasbene sile?

Ljubljana - Tretjega septembra 1981 je v Križankah potekal prvi Novi rock - rockovski festival, ki je vse do leta 2000 bolj ali manj uspešno podpiral svežo slovensko glasbo in vsako leto predstavljal domačo, pozneje pa tudi tujo produkcijo. Njegov otrok - Klubski maraton Radia Študent je z delovanjem pričel že prvo leto po koncu Novega rocka. Svojega poslanstva se pri Klubskem maratonu lotevajo bolj brezkompromisno - izberejo šest obetavnih slovenskih zasedb in jih pošljejo po bolj ali manj delujočih slovenskih klubih, nato pa se že tradicionalno zberejo v Menzi pri koritu, kjer se predstavijo najširši publiki - letos smo finale doživeli v začetku novembra.

Ideja maratona ostaja vsa leta enaka, gotovo dobrodošla, toda morda že preveč rutinska. Preverjeno so koncerti po slovenskem klubovju precej borno obiskani, finale pa s prostim vstopom in z množico pred klubom in v njem postaja prej družabni dogodek kot predstavitev novih zasedb.

Med najbolj prepoznavnima skupinama, ki sta v zadnjih desetih letih nastopili na maratonu, sta danes še vedno delujoči zasedbi Moveknow-ledgement in Melodrom. Preostali nabor iz množice izvajalcev pa je z leti na površje spravil nekaj redno delujočih obrobnih koncertnih skupin ter kup danes že opešanih, do neke mere tudi pozabljenih izvajalcev. Nekatere še danes živijo le na Radiu Študent - prav pred kratkim so na primer pri njegovi založbi izdali album maratonci iz leta 2002, Deca Debilane, enako so že v začetku leta storili še prvi maratonci Kraški solisti. Seveda je med nekdanjimi izbranci celo nekaj skupin, ki se iz leta v leto prebijajo do širšega občinstva in si krojijo turneje tudi po tujih tleh (ŠKM Banda, Nikki Louder, We Can't Sleep At Night ...), toda dejstva govorijo sama zase: ljubljanska zasedba Melodrom je edina, ki se je udeležila Klubskega maratona in si danes upa sama nastopiti v Kinu Šiška.

Neprepričljivo

Lanski Klubski maraton je ponudil nekaj zanimive godbe - od spogledovanja s sodobnimi trendi do instrumentalno podkovanih skupin ali pa kar koncertne predstave. Letošnji pa je pokazal precej neprepričljivo sliko. Kot prvi se je še pred maloštevilnim občinstvom predstavil Errorist, elektronski manipulator, ki je v svojem setu le redko presegel meje napetega in kljub nekaterim zanimivim nastavkom izzvenel precej mlačno. Sicer kantavtor Stojan Kneževič je tokrat nastopil v bendovski obliki. Močna težnja po »drugačnem« zvoku je kvartet predstavila v precej slabi luči. Celoten nastop je zvenel kot prva vaja že vnaprej zdolgočasenega benda. Okus je popravil sekstet Sportbilly krši embargo , ki se je podal na med-žanrsko pot. Jazz, rock, reggae, dub in afriški ritmi so prevevali po večini instrumentalne skladbe - te so krojile sicer žanrsko širok koncert, ki pa ga je zasedba uspešno krotila v enoten nastop. Za še eno prevetritev je poskrbel prekmurski dvojec It's Everyone Else , ki se je lotil težjih elektronskih in industrijskih ritmov ter s kričečimi vokali izlival dušo pred končno malce bolj odzivnim občinstvom. Kamniška Spock Studios sta po svoje interpretirala mešanico temačne elektronike in umazanega rocka ter se ob sicer močni vizualni podpori večkrat ponovila in pustila vtis nedokončanega projekta. Za zaključek je poskrbela še celjska ekipa God Damn It, Boys! - polnokrvni rokenrol, ki je preverjeno vzvaloval prve vrste, Menza pri koritu pa je, kot že ves čas, ostala križišče srečevanj, poti v toaleto in po pijačo pa nazaj na zrak in debato. Prost vstop in majhnost prostora sta vplivala na to, da finale ni odigral glavne vloge - predstavljanja skupin, te so postale predvsem zvočna podlaga ponovnemu snidenju prijateljev in znancev.

Toda kljub temu Klubski maraton ostaja najmočnejša integriteta alternativne scene. Natečaj YounGunz, ki je raziskoval predvsem rockovsko godbo, se je nazadnje predstavil lani. Večina drugih natečajev je povezana s študentskimi organizacijami, ki iščejo predvsem sredinske pop in rock izvajalce, toda ne omogočajo širše promocije. Podobno se godi s festivalskimi natečaji, kot recimo pri Rock Otočcu, ko zmagovalni bendi ne ogrevajo občinstva, temveč le ozvočenje in festivalske delavce.

Tudi mediji velikokrat niso ravno naklonjeni novim, svežim zasedbam. Komercialni mediji namenjajo pozornost že uveljavljenim in rumenim izvajalcem, mladim in obrobnim pa sledijo le nekateri internetni portali, Radio Študent, za hip se jih dotakne še Val 202, ki je pred dvema letoma pričel s kompilacijo Imamo dobro glasbo. Pogled na celotno glasbeno situacijo v Sloveniji kaže, da ta za sveže izvajalce nikakor ni udobna. Že tako slabo obiskani klubi po Sloveniji večinoma raje stavijo na preverjene oziroma lokalne izvajalce, v množici ljubljanskih koncertov pa se nove zasedbe malce porazgubijo.