V nadaljevanju preberite:
Na letošnjem festivalu sodobne umetnosti Mesto žensk, ki je potekal oktobra, so umetnice in umetniki na temo presečišč med spolom in raso razmišljali, kdo koga ponižuje, da bi povzdignil samega sebe, in komu to koristi na sistemski ravni. Čeprav je samosvoj dogodek, se decembrski cikel Teden Mesta žensk delno navezuje na ta razmislek, saj razkriva (zamolčane) zgodbe preteklosti, ki jih je treba ohranjati.
Cikel dogodkov, ki se bodo zvrstili ta teden, ima naslov Miti in Meduze. V zapisu Pobeg muz iz muzeja ga osvetli in osmisli Svetlana Slapšak, častna predsednica društva Mesto žensk: »[Muze] so bile nasprotje resničnih umetnic in znanstvenic, služile so njihovemu izbrisu. Tako si je vsak umetnik ali intelektualec lahko omislil svojo Muzo in jo preoblikoval v resnično ženo: običajno v lepo žensko, ki je prepisovala, pregledovala in popravljala njegova besedila (tako, kot je Sofija Tolstoj desetkrat prepisala Vojno in mir), mu prala čopiče in spodnje perilo, živela in rojevala v strahotni revščini, a mu je kljub vsemu pozirala in kuhala, ga ljubila in navdihovala v dobrem in slabem, njeno ime pa je bilo znano toliko, kolikor se je zanj žrtvovala, ali toliko, kolikor ga je neznansko velikodušni moški omenjal … Ta Senčna muza sklene galerijo Muz, njihov imaginarni Muzej. Čas je, da vse skupaj pobegnejo iz njega.« Teh zamolčanih zgodb žensk se bomo torej spominjali ta teden.
