Kultura dviguje stisnjene pesti
Družabno življenje se je prebudilo in z njim tudi kuturne prireditve. Ustvarjalci so dvignili glas in začeli opozarjati na svoje tegobe. Za vas smo zbrali nekaj najbolj odmevnih člankov zadnjih štirinajst dni.
Odpri galerijo
Konec meseca maja je začel pospešeno popuščati krč v katerem se je zaradi pandemije covida 19 znašla kultura. Dodatno negotovost je prinesla menjava vlade in nova imena na ministrstvu. Pričakovanja od nove garniture so bila velika, številni samozaposleni v kulturi so bili že pred krizo na pragu revščine. Žal je kmalu prišlo do trenj z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, ki so privedla do protestov.
Kulturne dejavnosti imajo svoje specifike, saj delujejo pod drugačnimi pogoji. Med najbolj prizadetimi so glasbeniki, ki so prvi prekinili z nastopi. Organizatorji koncertov se z izvajalci pogovarjajo v naprej, tujcem priskrbijo tudi prenočišča. To pomeni, da se jim neredko investicije v posamezne dogodke vrnejo z zamikom. Organizacija koncertov vključuje tudi obsežno tehnično osebje, ki je prav tako bilo prizadeto. Več o tem nam je zaupal Igor Vidmar.
Pred velikimi izzivi so se znašli tudi klasični glasbeniki, še posebej tisti, ki delujejo v opernih hišah. V uprizoritev opere ali baleta je vključenih veliko ljudi, poleg instrumentalistov in tehničnega osebja tudi baletnki in seveda pevci. Prav petje naj bi bilo še posebej tvegano za širjenje okužbe, ker naj bi se med prepevanjem tvoril nevaren aerosol. Odsotnost koncertov in samoziolacija sta močno spremenili naš način konzumiranja glasbe.
Ljubitelji filma so konec meseca končno dočakali ponovno odprtje kinodvoran, seveda po posebnimi pogoji. V času od zaprtja se je močno povečala uporaba ponudnikov pretočnih vsebin, televizija je ponovno postala ognjišče družin. Številni so si ogledali vrsto nadaljevank, spremljali smo jih tudi mi in najbolj zanimive ocenili. V začetku julija pa smo tudi dočakali prestavljen Festival dokumentarnega filma.
Nadaljevali smo tudi serijo pogovorov s slovenskimi umetniki po svetu, ki so nam razkrivali, kako se drugod soočajo s pandemijo in kako podpirajo kulturo in ustvarjalce. Med najbolj zanimivimi sogovorniki je bil Tadej Zupančič, velik poznavalec in odjemalec kulture, ki si je ustvaril dom v Londonu.
Z zanimanjem smo prebrali prvo statistično analizo ameriškega PENA imenovano Freedom to Write Index, ki je razkrila pretresljiv podatek, da je bilo lani po svetu v zaporu 238 pisateljev. Največ jih je zaradi svojih prepričanj končalo za zapahi na Kitajskem.
Peter Rak je osvetlil stanje na slovenskem trgu umetnin, ki naj bi bil po uradnih podatkih vreden okoli milijon evrov na leto. Pojasnil je, da je transakcij veliko več, saj naj bi kar do 80 odstotkov nakupov in prodaj potekalo prek sivega oziroma črnega trga. V želji, da bi se razmere uredile, so se v prodajni galeriji Sloart odločili za vzpostavitev dveh agencij oziroma portalov: Artstar in Artindex.
***
Uredniški izbor je pripravil urednik Kulture Andrej Predin.
Kulturne dejavnosti imajo svoje specifike, saj delujejo pod drugačnimi pogoji. Med najbolj prizadetimi so glasbeniki, ki so prvi prekinili z nastopi. Organizatorji koncertov se z izvajalci pogovarjajo v naprej, tujcem priskrbijo tudi prenočišča. To pomeni, da se jim neredko investicije v posamezne dogodke vrnejo z zamikom. Organizacija koncertov vključuje tudi obsežno tehnično osebje, ki je prav tako bilo prizadeto. Več o tem nam je zaupal Igor Vidmar.
Pred velikimi izzivi so se znašli tudi klasični glasbeniki, še posebej tisti, ki delujejo v opernih hišah. V uprizoritev opere ali baleta je vključenih veliko ljudi, poleg instrumentalistov in tehničnega osebja tudi baletnki in seveda pevci. Prav petje naj bi bilo še posebej tvegano za širjenje okužbe, ker naj bi se med prepevanjem tvoril nevaren aerosol. Odsotnost koncertov in samoziolacija sta močno spremenili naš način konzumiranja glasbe.
Ljubitelji filma so konec meseca končno dočakali ponovno odprtje kinodvoran, seveda po posebnimi pogoji. V času od zaprtja se je močno povečala uporaba ponudnikov pretočnih vsebin, televizija je ponovno postala ognjišče družin. Številni so si ogledali vrsto nadaljevank, spremljali smo jih tudi mi in najbolj zanimive ocenili. V začetku julija pa smo tudi dočakali prestavljen Festival dokumentarnega filma.
Nadaljevali smo tudi serijo pogovorov s slovenskimi umetniki po svetu, ki so nam razkrivali, kako se drugod soočajo s pandemijo in kako podpirajo kulturo in ustvarjalce. Med najbolj zanimivimi sogovorniki je bil Tadej Zupančič, velik poznavalec in odjemalec kulture, ki si je ustvaril dom v Londonu.
Z zanimanjem smo prebrali prvo statistično analizo ameriškega PENA imenovano Freedom to Write Index, ki je razkrila pretresljiv podatek, da je bilo lani po svetu v zaporu 238 pisateljev. Največ jih je zaradi svojih prepričanj končalo za zapahi na Kitajskem.
Peter Rak je osvetlil stanje na slovenskem trgu umetnin, ki naj bi bil po uradnih podatkih vreden okoli milijon evrov na leto. Pojasnil je, da je transakcij veliko več, saj naj bi kar do 80 odstotkov nakupov in prodaj potekalo prek sivega oziroma črnega trga. V želji, da bi se razmere uredile, so se v prodajni galeriji Sloart odločili za vzpostavitev dveh agencij oziroma portalov: Artstar in Artindex.
50 dni, 50 pesmi
Pri Mladinski knjigi bo v novi zbirki Ergo prihodnji teden izšla zanimiva zbirka pesmi #ta čas: 50 dni, 50 pesmi, ki jo je med epidemijo inovativno sestavil vodja uredništva leposlovja pri tej založbi Andrej Ilc. Pred izzidom nam je povedal, po katerem ključu je med karanteno izbiral pesmi, kako je izolacija vplivala na literaturo in besedo.
Pri Mladinski knjigi bo v novi zbirki Ergo prihodnji teden izšla zanimiva zbirka pesmi #ta čas: 50 dni, 50 pesmi, ki jo je med epidemijo inovativno sestavil vodja uredništva leposlovja pri tej založbi Andrej Ilc. Pred izzidom nam je povedal, po katerem ključu je med karanteno izbiral pesmi, kako je izolacija vplivala na literaturo in besedo.
***
Uredniški izbor je pripravil urednik Kulture Andrej Predin.