Tiskane izdaje
V ponedeljek je mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejemal proračun za leto 2015/16. Javni zavodi v Ljubljani so tako v pričakovanju ključnih dokumentov o financiranju za prihodnje leto. Iz njih si bo šele mogoče ustvariti bolj aktualno sliko večletnega financiranja javnih zavodov in primerjati prejemnike proračunskih sredstev. A če sklepamo po preteklih letih, se vsaj večjim ljubljanskim kulturnim zavodom ne godi slabo.
MOL je ustanoviteljica 11 javnih zavodov s področja kulture, od tega jih je pet v pretežnem financiranju Ministrstva za kulturo (Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko mladinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mednarodni grafični likovni center). Kot so nam sporočili z mestnega oddelka za kulturo, iz mestnega proračuna največ sredstev prejema Mestna knjižnica Ljubljana, ki ima tudi največ zaposlenih - MOL zagotavlja sredstva za plače in druge prejemke kar 198 zaposlenih.
Sledijo Festival Ljubljana, Mestni muzej in galerije mesta Ljubljane, Lutkovni muzej in Ljubljanski grad, Kino Šiška, Pionirski dom in Kinodvor. Natančnih aktualnih številk, nismo uspeli dobiti, saj odločbe in pogodbe še niso bile izdane. Doslej so bili zavodi odvisni od začasnih aktov, za prve tri mesece letošnjega leta.
Znano pa je, da bo občina Ljubljana za kulturo letos namenila skoraj 30 milijonov evrov, to je za dobrih 786.000 evrov več kot lani. Na podlagi javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov MOL v obdobju 2013–2015 sofinancira 39 nevladnih kulturnih organizacij.
Sredstva, ki jih MOL zagotavlja v ta namen, zadnja tri leta ostajajo nespremenjena. Za sofinanciranje letnih kulturnih projektov nevladnih kulturnih organizacij in samozaposlenih v kulturi pa je MOL lani zagotovila 370.000 evrov, v letu 2015 pa 400.000 evrov.
Nadalje namerava MOL zagotoviti 380 tisoč evrov za investicijsko vzdrževanje treh javnih zavodov na področju kulture (Mestnega gledališča ljubljanskega, Festivala Ljubljana in Lutkovnega gledališča Ljubljana). Za nepremičnini, ki sta v lasti MOL in s katerima upravljata nevladni kulturni organizaciji (Španski borci in Gledališče Glej), pa sto tisoč evrov.
Tudi višji delež lastnih sredstev
Z Mestnega muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), ki je eden od zavodov, ki prejema največji delež občinskih sredstev, so potrdili, da so občinska sredstva zadnja leta ostala na približno enaki ravni. MGML letno od MOL prejme okoli 1.250.000 evrov.
V to niso všteta sredstva za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme, kar med leti zelo varira, je povedala Maja Kovač z MGML. Tudi na programskih razpisih dobijo v zadnjih letih enako višino sredstev, le lani so bila višja zaradi vsemestnega projekta Emona 2000.
Že v strategiji razvoja kulture na MOL je zapisano, da si javni zavodi prizadevajo za zviševanje števila obiskovalcev in deleža lastnih sredstev znotraj vseh prihodkov. Tako se v gledališčih delež MOL v okviru vseh prihodkov zavodov giblje med 3-4 odstotki. Višina sredstev (bodisi programskih, investicijskih ali pa za nakup tehnične opreme), ki jih ustanoviteljica namenja na primer Slovenskemu mladinskemu gledališču, je že od leta 2009 relativno konstantna in uravnotežena, je povedal v. d. direktorja Tibor Mihelič Syed.
Mestno gledališče ljubljansko zadnja leta od MOL prejema 165 tisoč evrov za programske stroške (premiere, gostovanja v MGL, gostovanja MGL v tujini, bralne uprizoritve (premiere in ponovitve) in 20 tisoč evrov za splošne materialne stroške. S tem denarjem lahko pokrije 14,2 odstotkov stroškov programa in 7,3 odstotkov splošnih materialnih stroškov.
V dobrih 18 odstotkih si proračun napolnijo z lastnimi sredstvi, ostalih 78 odstotkov pa prispeva Ministrstvo za kulturo. Res pa je, da je lani MGL od občine dobilo prostore v 2. nadstropju Čopove 14, ki jih zdaj prenavlja v nove igralske garderobe, a zato gledališče ni prejelo dodatnih sredstev za investicije, je povedala Simona Belle iz MGL.
Tudi v Kinu Šiška so s podporo mestne občine zadovoljni. Lani je bil delež prihodkov, ki jih je zagotovila ustanoviteljica, 62-odstoten oziroma je znašal 1.106 tisoč evrov. »MOL v danih razmerah zelo korektno skrbi za zavod in da doslej z uresničevanjem zastavljenih vsebinskih in poslovnih ciljev nismo imeli ne mi kot upravljavci ne MOL kot ustanoviteljica pretiranih težav,« je povedal direktor Simon Kardum.
Kot lahko preberemo v njihovem letnem poročilu 2014 je bilo Kino Šiška v svojem šestem letu delovanja v programskem in poslovnem smislu več kot le uspešno. Nedovoljenih in nepričakovanih posledic v letu 2014 v kinu Šiška niso zaznali. Tako kot preteklo leto je zavod dosegel višje prihodke ter ob skromnem povečanju stroškov leto zaključil pozitivno.
