Kultura v časih pandemije razgalja družbo

Delo je v pogovoru s strokovnjaki in vidnimi posamezniki iz sveta kulture budno spremljalo posledice zaščitnih ukrepov ter menjave vlade in aktivno opozarjalo na stiske in priložnosti.

Objavljeno
03. april 2020 17.00
Posodobljeno
03. april 2020 18.39
Ob omejitvi javnega življenja so med prvimi vrata zaprli kinematografi. FOTO: Shutterstock
Uvodno preventivno omejevanje zbiranja ljudi je v začetku marca prizadelo delovanje številnih javnih kulturnih ustanov, kot po tekočem traku so se vrstile odpovedi koncertov in drugih dogodkov. Sprva so na daljnosežnost situacije opozarjali vodstveni kadri ustanov in organizatorji prireditev, v drugem valu pa je stiska prizadela na desettisoče samozaposlenih.



Kako obsežni bodo vladni ukrepi in kdo bo do njih upravičen, je bilo sprva neznano, dodatno negotovost sta prinesla menjava vlade in prihod novega ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ob prevzemu ministrstva je, kot je običajno in pričakovano, sestavil novo ekipo sodelavcev, med njimi je nekaj znanih imen. 

Podrobnosti smo zbrali v članku

Delitev področij na ministrstvu za kulturo



image
Minister za kulturo Vasko Simoniti FOTO: Igor Modic/Delo


Čeprav so po gledališčih, koncertnih odrih in kinodvoranah svoja vrata zaprli tudi muzeji in galerije, to ni ustavilo umetnosti. Ljubitelji smo lahko še naprej spremljali najrazličnejše dogodke, le da so se ti začeli seliti na splet. Tako smo na spletnih straneh kulturnih ustanov lahko obiskovali virtualne razstave, na družbenih medijih spremljali koncerte, si ogledali gledališke predstave in sodelovali v najrazličnejših ustvarjalnih akcijah. Večina kulturnih vsebin je na spletu brezplačnih, močno se je povečala tudi izposoja elektronskih knjig.

Več o živahnem medmrežnem dogajanju

Kulturni dogodki z domačega kavča



Preden je vlada predstavila megapaket ukrepov, s katerimi bomo ublažili gospodarske posledice pričujoče pandemije, so se povezali in oglasili samozaposleni v kulturi. Skrbelo jih je, da bodo iz ukrepov izvzeti ali da bodo ti neustrezni za njihovo naravo dela. Situacijo in pričakovanja so predstavile mag. Marija Mojca Pungerčar, ki je samozaposlena kulturna ustvarjalka ter vodja in urednica Novičnika za samozaposlene v kulturi, ter profesorici umetnostne zgodovine na ALUO in oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete dr. Petja Grafenauer in dr. Beti Žerovc, obe aktivni članici skupine Pomoč samozaposlenim v kulturi v času covida-19.

Tegobe in rešitve za samozaposlene

Četrtina pod pragom revščine



image
Mojca Pungerčar FOTO: Nada Žgank


Umetniki, ki so ob izbruhu pandemije delovali v rezidencah v New Yorku, na Dunaju, v Londonu in Berlinu, so se srečno vrnili domov. Je pa v tujini ostalo kar nekaj domačih ustvarjalcev. Med njimi restavratorka, konservatorka ter fotografinja Karmen Čorak, ki se je znašla v izolaciji v stanovanju v Benetkah, enem najbolj prizadetih območij na svetu. 



image
Karmen Čorak, avtoportret FOTO: Karmen Čorak


Sredi lanskega leta je ­Viljem Leban prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice. Med prioritetami njegovega mandata je tudi projekt NUK2, saj je Plečnikova palača, v kateri se nahaja naša osrednja knjižnica, pretesna že od sedemdesetih let. V intervjuju je razkril podrobnosti o napredovanju projekta gradnje tega pomembnega in težko pričakovanega objekta. 



image
Projekt NUK2 se vztrajno odmika. FOTO: Promocijsko gradivo


Minevali so dnevi in posledice samoizolacije so začele krojiti naš vsakdan na predvidljive in neredko na nepredvidljive načine. Irena Štaudohar se je vprašala, kakšni romani bodo nastajali v prihodnosti. O čem bodo pisali pisatelji? Bo tako imenovani žanr avtofikcije, ki je zaznamoval prejšnje desetletje in v katerem pišejo Karl Ove Knausgård, Rachel Cusk, Sheila Heti, Ben Lerner, Teju Cole in drugi, nekaj, kar bo v času po pandemiji izumrlo?

Kaj se bo zgodilo z literarnim junakom:

Kakšni bodo romani v času nove normalnosti?



Obdobje samoizolacije je postreglo tudi z dobrimi zgodbami, kot je podelitev uglednega mednarodnega priznanja in nagrade Dragu Jančarju, so se pa od nas poslovili tudi številni ugledni ustvarjalci, kot so skladatelj Krzysztof­ Penderecki, prevajalka Alenka Bole Vrabec, organizatorka koncertov Irena Povše, pesnik Ernesto Cardenal, igralca Janez Bermež in Peter Musevski

image
Prezgodnje slovo Petra Musevska je močno odjeknilo. FOTO: Jure Eržen/Delo


image
Vogel Voranc Marcel Štefančič jr. FOTO: Voranc Vogel /Delo

Intervju z Marcelom Štefančičem jr.

Glasba upočasnjuje čas in bistri duha​


Novinar, publicist, esejist, filmski kritik in še kaj se tokrat predstavlja v vlogi strastnega poslušalca glasbe. V knjigi Ni se še stemnilo je v svojem eksplozivnem slogu z nami delil razmišljanja o treh ključnih glasbenih fenomenih Bobu Dylanu, Neilu Youngu in skupini Eagles. Za dodatek je obudil še spomin na intervju z Davidom Bowiejem pred njegovim koncertom v ljubljanski Hali Tivoli.