Likovni, dramski in filmski ustvarjalci branijo svobodo umetniškega dela

V ZDSLU so ponosni na svojo članico in nagrajenko Prešernovega sklada Majo Smrekar. Umetniki napade razumejo kot napad na vse.
Objavljeno
13. februar 2018 12.11
V. U., STA
V. U., STA
Napade na letošnje Prešernove nagrajence in negativne odzive družbe in politike do kulture in umetnosti obsojajo tudi v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov, Združenju dramskih umetnikov Slovenije in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Zavzemajo se za svobodo umetniškega izražanja, napade pa razumejo kot napad na vse umetnike.

»Danes si lahko sleherni, tudi neprofesionalec in nepoznavalec, dovoli izraziti 'strokovno mnenje – kritiko', ker smo družba, kjer si vodilni politiki upajo javno razglašati, da umetnost ne spada v naše okolje in je nepotrebna,« je v odprtem pismu zapisal predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak in se čudil, da si nepoučena družba in politika drzneta posegati v polje umetniških kreacij in umetniške svobode.

Ponosni so na svojo članico intermedijsko umetnico in nagrajenko Prešernovega sklada Majo Smrekar, ki trenutno razstavlja v Narodnem muzeju na Metelkovi: »Ustvarjalka, katere glas in odmevnost sežeta daleč v svet, kjer ji za vrhunsko delo, pri katerem vstopa na komaj možne skrajnosti področja mejnih vej umetnosti, kulture, bivanja in estetike, podeljujejo največje mednarodne nagrade in priznanja, ki je naredila velik korak k popularizaciji, razumevanju in približevanju hibridne umetnosti širši javnosti, je članica, ki vnaša med naše vrste novosti in sodobne usmeritve na področju likovno vizualne umetnosti.«

Umetnik naj poje, kot mu narekuje glas domišljije

»Vsak umetnik ima svoj edinstveni glas, njegova dolžnost in pravica sta, da s svojim glasom svobodno poje, kot mu glas domišljije – matere vseh umetniških del – narekuje. Umetniško delo je vedno tudi metafora. /.../ Umetniško delo je vedno čustven izraz umetnika, v tem je njegova lepota in moč,« pa svojo članico gledališko ustvarjalko Simono Semenič brani Združenje dramskih umetnikov Slovenije, kjer tudi menijo, da je populistično blatenje umetnika, ki ima kritičen pogled, nedopustno in družbeno škodljivo.

Takšni napadi so napadi na vse slovenske umetnike in na svobodo umetniškega dela vseh ustvarjalcev, so prepričani tudi v Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. »Povsem očitno je, da imajo takšne vrste pritlehnega, hujskaškega govora v medijih in celo na političnem parketu jasen cilj: v volilnem letu naščuvati čim večji del volilnega telesa proti slovenskim umetnikom in proti javnem financiranju kulture, hkrati pa tudi zatreti in zaustaviti kritično umetniško misel in ustvarjalnost podrediti oblasti,« so zapisali.

Filmski ustvarjalci so prepričani, da tovrstna retorika v civilizirani državi ne sme ostati prezrta, zato pozivajo tudi politični vrh, naj obsodi napade. Naj se »v tej vsesplošni gonji proti kulturi« oglasi minister za kulturo Tone Peršak in prevzame glavno odgovornost za takšen odnos do kulture, je že v ponedeljek pozval predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina.

Odzvali sta se tudi Asiciacija in Glosa

V Asociaciji, mreži samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij v kulturi, so prav tako zaskrbljeni zaradi niza napadov na svobodno izražanje ustvarjalk in ustvarjalcev v zadnjih mesecih. »Ena najbolj prepoznavnih dramatičark Simona Semenič je zaradi svojega umetniškega performansa s slovensko zastavo podvržena sovražnemu govoru, pritlehnim napadom in celo kazenski ovadbi. Enako se dogaja eni najbolj prepoznavnih intermedijskih umetnic v mednarodnem prostoru in pri nas Maji Smrekar. Njuna dela so deležna zasmehovanja, pokroviteljstva, nerazumevanja,« so zapisali pri Asociaciji.

»Maja Smrekar je prva intermedijska umetnica, ki je prejela nagrado Prešernovega sklada, in druga v celotni zgodovini podeljevanja nagrad. Pred tem jo je zadnji ustvarjalec s področja intermedije dobil leta 2001. Simona Semenič je v zadnjih letih tako na neodvisne kot institucionalne odre postavila nekaj najostrejših družbeno kritičnih besedil pri nas.

Namesto, da bi bila podelitev nagrad Prešernovega sklada slavnosten triumf praznovanja prodornih umetnic, ki premikajo meje obstoječih družbenih norm, se je sprevrgla v diskurz, poln sovražnosti, mizoginije in prepričanj, ki ne spadajo v sodobno, odprto in strpno družbo. Izrazi, kot so 'izrojena umetnost', je nekaj, kar poznamo iz učbenikov o totalitarnih režimih. To je nekaj, čemur je Evropa že zdavnaj rekla jasen nikoli več,« so zapisali pri Asociaciji in pozvali politične odločevalce, da se jasno opredelijo do teh napadov.

Odzvali so se tudi pri sindikatu Glosa in zapisali: »Poenostavitve v maniri svete preproščine in zdrave kmečke pameti – pri čemer gre prej za 'pamet' kot za zdravo – pritičejo bolj hitlerjugend stilu iz nekega drugega časa. Trmasto nerazumevanje sporočila in plehko dojemanje sveta nam je zoprno. Manipulacije, ki umetnost in kulturo trgajo iz konteksta, pa so odvratne.«