Ljubljanski umetniki z odmevom

Župančičeva nagrada za življenjsko delo veliki dami slovenske ilustracije Marlenki Stupica.

Objavljeno
12. junij 2019 21.50
Posodobljeno
12. junij 2019 21.50
Lavreati - Marlenka Stupica, Urša Menart, Bojan Gorišek in Sanja Nešković Peršin - z ljubljanskim podžupanom Alešem Čerinom. Foto Uroš Hočevar
Na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem so nocoj podelili Župančičeve nagrade, najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture.

Nagrado za življenjski opus je prejela velika dama slovenske ilustracije, akademska slikarka Marlenka Stupica, umetnica, ki je povzdignila slovensko knjižno ilustracijo na svetovno raven. S svojimi likovnimi upodobitvami je zaznamovala sleherno otroštvo in mladost na Slovenskem, pa naj gre za mnogokrat ponatisnjene knjige Rdeča kapica, Pika Nogavička, Grdi raček, Palčica, Krojaček Hlaček, Zvezdni tolarji, Pastir … ali pa njeno antologijo Drevo pravljic, pravo zakladnico njenih umetnin, ki odpirajo vrata v svet domišljije, lepote in brezčasnosti.

Nagrade za stvaritve zadnjih dveh let so prejeli baletna plesalka in koreografinja Sanja Nešković Peršin za koreografijo baletnega večera Kompozicija, pianist in pedagog Bojan Gorišek za opus zvočnih monografij sodobnih skladateljev ter režiserka in scenaristka Urša Menart za celovečerni prvenec Ne bom več luzerka.

Iz utemeljitev:

Sanja Nešković Peršin: V zadnjem obdobju je pomembno zaznamovala polje plesne umetnosti predvsem s koreografijo baletnega večera na novo glasbo slovenskih skladateljev z naslovom Kompozicija, ki je po njeni zamisli nastal v sodelovanju s skladateljem Dragom Ivanušem. Njen koreografski pristop razpira pogled na pojmovanje baletno-plesne umetnosti in njeno zapostavljenost skozi različne prakse, s katerimi se je v svojem delu neprestano ukvarjala. Ob delovanju na baletnih odrih je velik del svojega opusa ustvarila v sodelovanju z neodvisno produkcijo ter uspela uravnotežiti klasičen program s sodobnimi pristopi pojmovanja baletne umetnosti. 

Bojan Gorišek: Vrhunski glasbeni interpret z jasno umetniško vizijo, ki je obrnjena v raziskovanje pri nas manj poznanih pianističnih poti. Je pianist svetovnega slovesa z znamenitim opusom zvočnih monografij sodobnih skladateljev 20. in 21. stoletja - Philipa Glassa, Erika Satiea, Arva Pärta, Georga Crumba, Charlesa Ivesa - in uteleša umetnika, ki prestopa meje med ustvarjanjem in poustvarjanjem s kontemplativno poglobitvijo v komponistov zvočnoizpovedni kozmos. Kot enakovreden soustvarjalec je v tej vlogi edinstven tudi v očeh svetovnih muzikologov in glasbenih kritikov.

Urša Menart: Režiserka in scenaristka mlajše generacije, ki je s svojim igranim celovečernim prvencem Ne bom več luzerka, premierno prikazanim na lanskem Festivalu slovenskega filma v Portorožu, požela izjemen uspeh pri gledalcih in strokovni javnosti. Prizorišče filmske zgodbe z utesnjenimi bivalnimi in tesnobnimi predmestnimi prostori z novoodkritim velemestnim utripom je s prefinjeno govorico filmske kamere in njenih svetlobnih inscenacij svojevrsten kontrapunktični umetniški spomenik Ljubljani in njeni bleščeči preobrazbi zadnjega poldrugega desetletja, ki hkrati slovensko glavno mesto postavlja pred kompleksen izziv, kako mlade postaviti v samo središče njenih razvojnih vizij.