Tiskane izdaje
Za spominek s potovanja zelo radi prinesemo magnetke in na njih so najpogosteje upodobljene znamenitosti kraja oziroma simboli države, ki smo jo obiskali. Včasih pa se eden poleg drugega pojavita dva magnetka, vsak s svojo zgodbo in s svojim sporočilom. Katerega kupiti? Kateri bi bil najbolj primeren spomin na doživetja v Buenos Airesu, prestolnici Argentine, tako imenovanem »podivjanem mestu« (izraz La ciudad de la furia je v svet ponesla argentinska rock skupina Soda Stereo ob koncu prejšnjega stoletja)? Magnetke s podobo Che Guevare ali Mafalde?
Spominki na ulicah Buenos Airesa.
Slovencem je Ernesto Che Guevara zelo dobro poznan in mnogi ga še danes nosijo upodobljenega na majicah. Vendar se mnenje o njem deli na dva pola, na njegove zagovornike in tiste, v očeh katerih je eden od glavnih zločincev Latinske Amerike v 20. stoletju. Marksističnega revolucionarja zahvaljujoč mednarodni slavi, ki jo je požel s kubansko revolucijo, mnogi označujejo za Kubanca, čeprav se je rodil v argentinskem Rosariu.
Prav zaradi argentinskega izvora je dobil vzdevek Che, ki je pravzaprav eden najpogosteje uporabljanih na jugu ameriškega kontinenta. O izvoru vzdevka ni enotne teorije, saj bi lahko izhajal iz jezika plemena guaraní, kjer označuje prvo osebo osebnega in svojilnega zaimka ali govora mapuchev, v katerem označuje ljudstvo, ali besedišča avtohtonega ljudstva quechua, kjer ima faktično funkcijo sporočanja. Mnogi italijanski filologi pa trdijo, da che izvira iz beneškega dialekta, enega od dialektov italijanskih priseljencev, prisotnih na območju Rio de la Plata, ki so se pozneje najprej preoblikovali v sleng cocoliche, pozneje pa še v danes govorjeni lunfardo. Tudi v Argentini vihrajo različna mnenja o Cheju, vendar ne glede na to njegovo ime dobro služi za promocijo države.
Novice o Argentini pa je v svet nedvomno ponesel tudi prikupen mali deklič, stipovska junakinja, ki sliši na ime Mafalda. Leta 1964 jo je ustvaril danes 84-letni karikaturist Joaquín Salvador Lavado Tejón, bolj znan pod psevdonimom Quino (tega naj bi prevzel kar od svojega strica, ki je z risanjem različnih podob deloval v publicističnem svetu). Joaquín je leta 1962 dobil naročilo podjetja Siam Di Tella, naj ustvari stripovsko sliko za promocijo gospodinjskih aparatov pod imenom »Mansfield«. Ko je iskal ime za protagonistko zgodbe, se je spomnil na film Dar la cara (prevod: Soočiti se), kjer se pojavi dojenček z imenom Mafalda, kar se mu je zdelo zelo simpatično. Šele v poznejših letih je slišal za zgodbo Mafalde Marie Elisabette Anne Romane, bolj znane kot drugorojenke italijanskega kralja Vittoria Emanuela III, ki je tragično umrla v koncentracijskem taborišču.
Prva pojava Mafalde v reklamnem oglasu, kjer deček reče Mafaldi, da je eminenten kirurg in jo vpraša, če želi, da zarežeta v telo lutke, da vidita, kaj je v notranjosti. Mafalda se nato zadere nanj, da ne, saj ona že ve, kaj je notri. Sledi serija ugibanj o tem, kaj se skriva v notranjosti, in Mafaldin odgovor: »Sramota!«
Kot strip se je Mafalda pojavila leta 1964 in vztrajala vse do leta 1973. Mnogi pravijo, da strip velja za metaforo šestdesetih let, saj mali deklič pooseblja idealistično in utopično željo po boljšem svetu, obdano s pesimizmom in skrbjo zaradi svetovnih dogodkov tistega časa. Quinova mojstrovina je bila objavljena v treh revijah, celoto pa je zaokrožila z desetimi knjigami, ki zajemajo vse stripovske zgodbe. Bila je prevedena v več kot trideset svetovnih jezikov in tudi Slovenci smo pred dobrima dvema desetletjema stopili v stik z njo.
Mafalda, oziroma Marjanca v slovenskem prevodu, je pri nas prvič spregovorila leta 1995 v Sobotni prilogi Dela, kjer je bila z vmesnimi prekinitvami navzoča vse do pomladi 1997.
Marjanca v Sobotni prilogi Dela, 21. 10. 1995
Prevedeno je bilo kar nekaj stripovskih zgodbic, ki zajemajo različne teme. Mala junakinja je izražala mnenje o politični situaciji v svetu in v lastni državi, o človekovih pravicah, socialnem položaju ...
Marjanca v Sobotni prilogi Dela, 9. 12. 1995
Najbolj znan stavek, ki Mafaldo spremlja povsod, je: »¡Paren el mundo que me quiero bajar!« (oziroma v prevodu: »Ustavite svet, ker hočem izstopiti!«). Quino je s svojim delom ustvaril nepozabljive ideje, ki lahko kadarkoli postanejo aktualne, saj jih je avtor oblikoval implicitno in vsakemu posamezniku dopustil, da si jih razlaga po svoje.
Marjanca v Sobotni prilogi dela 5. 10. 1996
Torej, Mafalda ali Che Guevara? Kljub temu, da je Umberto Eco v spremni besedi prve izdaje Mafalde v italijanščini dejal, da je deklica gotovo prebirala zapise Cheja, se Quino direktno in jasno o njem ni nikoli opredelil. Veliko pa je imel za povedati na splošno o kubanski revoluciji in leta 1971 naj bi objavil tudi stripovsko zgodbico s sporočilom: »¡Más vale Fidel en mano que intelectual volando!« (»Bolje Fidel v roki, kot izobraženec na strehi.«). Slednje je bilo seveda v hipu cenzurirano in nikoli javno objavljeno. Je torej primerjava mogoča? Toliko kot je ljudi na tem svetu, toliko je perspektiv in odgovorov. Naj bo Mafaldin le eden od njih:
Marjanca v Sobotni prilogi dela 9. 11. 1996
