Novo življenje, nove vsebine, prostori za učenje in druženje

Ministrstvo za kulturo je z zagotovljenimi sredstvi iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost izvedlo javni razpis, s katerim je zagotovilo sofinanciranje dvanajstim občinskim projektom. Prejeli so veliko kakovostno pripravljenih projektov, a se je kmalu­ pokazalo, da imajo številni objekti, gradovi in dvorci, neurejen portfelj, tako da so morali še pred posegi urediti neredko zapleteno pravno stanje objektov. Kljub temu so prenove stekle in večina je uspešno zaključenih.

Asta Vrečko: Zidovi zaživijo šele z ljudmi

Obnovljeni objekti kulturne dediščine obogatijo lokalno okolje tako s kulturnimi vsebinami kot s turistično-športno ponudbo. Pričakovano so krajani in vodstva občin zadovoljni z novimi pridobitvami. Župan Šmarij pri Jelšah Matija Čakš je povedal: »Občina Šmarje pri Jelšah bi težko z lastnimi sredstvi obnovila dvorec Jelšingrad. Z uspešno prijavo na razpis ministrstva za kulturo smo pridobili pomemben zagon za začetek obnove in možnosti za uresničitev nove kulturno-turistične in športno-rekreativne ponudbe. S statično sanacijo dvorca Jelšingrad in obnovo ostrešja smo ustavili več deset­letij trajajoče propadanje objekta kulturne dediščine in omogočili nadaljnje načrte obnove in oživit­ve objekta ter dogajanja v njem in okoli njega.«

Utrinek s slovesnega odprtja prenovljenega dela dvorca Jelšingrad, na fotografiji župan Matja Čakš in ministrica za kulturo Asta Vrečko. FOTO: Daniel Novakovic/STA

Nastavki za prihodnost

Prvi del obnove je znašal 1,77 milijona evrov, od tega je ministrstvo za kulturo prispevalo dober milijon. Za naslednjo fazo obnove sta ministrica in župan avgusta podpisala še dve pogodbi v vrednosti 1,4 milijona evrov. »Dvorec Jelšingrad z orientalsko arhitekturo razkriva bogato, zanimivo, pa tudi kompleksno zgodovino naših krajev. S to prenovo in tem, kar prihaja, se dvorcu obeta novo življenje, vsebine, postal bo prostor za učenje, druženje in kakovostno preživljanje prostega časa, ter najpomembneje, to bo prostor za skupnost,« je med nedavnim odprtjem prve faze povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Kar zadeva obnovo in naslednje korake, je župan Matija Čakš dodal: »Prva faza obnove dvorca nam omogoča izvedbo še drugih projektov v prihodnjih letih; ministrstvo za kulturo bo sofinanciralo obnovo historične fasade in stavbnega pohištva, ki že poteka, iz dogovora za razvoj regij (kohezija) pa bomo obnovili šestnajst hektarov zelenih površin okoli dvorca. Z novo podobo in vsebinami bo tako dvorec Jelšingrad nedvomno osnova za razvoj lokalne skupnosti in priložnost za nove uspešne zgodbe povezovanja in sodelovanja.«

Veliko pozornosti je pritegnila uspešna prenova gradu Podčetrtek. »Od leta 2020 je bil grad Podčetrtek v tujih rokah in je propadel do konca. Takrat se je občina odločila, da ga bo kupila. Imela je srečo, da so se takrat pojavili različni razpisi in smo od ministrstva za kulturo dobili sredstva na dveh, na prvem 1,6 milijona evrov, na drugem približno 1,3 milijona. Obnova gradu v izrazito turistični občini je imela velik učinek, saj je stavba postala ekskluziven objekt naše občine – ne zgolj turistični, temveč tudi zgodovinski. Grad je danes na voljo obiskovalcem Podčetrtka,« je povedal župan občine Podčetrtek Peter Misja in dodal, da so ponosni, da v naši državi ustrezno poskrbimo za kulturne projekte, kot to počnejo drugod po Evropi.

Muzej slovenskega jezika in knjige na gradu Štanjel je plod desetletnega dela. FOTO: ministrstvo za kulturo

»Sprva smo obnovili vse, od strehe in fasade, ter uredili vzhodni del stavbe, kjer je tudi predstavitev sojenj v 17. in 18. stoletju. V osrednji stavbi so grajska kavarna in poročna dvorana ter prekrasna grajska terasa, ki nudi pogled do Zagreba, Donačke gore, Boča in po vsem Kozjanskem. Grad ohranja ta del Slovenije pri življenju. Doslej smo imeli okoli 100.000 obiskovalcev. V pripravi in izvajanju so tudi nadaljnji projekti – želimo si urediti obzidje, amfiteater, sprehajalne poti, predvsem pa vzpostaviti knjižnico in muzej, ki bo predstavljal prevode svetega pisma. Doktor Kraševec nam bo podaril te prevode – ta center imenujemo srce Evrope na gradu.«

Prava vsebina za obnovljene stavbe

Primer dobre prakse, kako prenov­ljene objekte obogatiti z ustrezno vsebino, je gotovo Muzej slovenskega jezika in knjige na gradu Štanjel, ki ga je osnoval Uroš Grilc. Nastajal je deset let, v tem času so se povezovale ključne nacionalne institucije, ki se ukvarjajo s knjigo in jezikom, ter zbiralo gradivo. »Oblikovali smo koncept razstave, predvsem pa iskali odgovore, kako danes kar najširšemu občinstvu inovativno predstaviti zgodovino, sedanjost in prihodnost slovenščine. Še posebej z mislijo na mlajše generacije, ki že desetletje dosegajo skrb vzbujajoče rezultate pri bralni pismenosti, kar nas umešča globoko pod povprečje držav OECD: po mednarodni raziskavi PISA iz leta 2022 v Sloveniji 75 odstotkov dijakov dosega raven osnovne bralne pismenosti, kar je osem odstotnih točk manj kot leta 2018. To nas mora skrbeti in dolžni smo ukrepati,« je pojasnil Grilc.

»Muzej jezika in knjige popelje obiskovalca skozi ključne zgodovinske mejnike v razvoju slovenščine, skozi sedem narečnih skupin, se dotakne slovenskega znakovnega jezika in brajice ter ga postavi v različne govorne situacije. Obiskovalec v novem muzeju slovenščino doživlja z vsemi čuti in se skozi čutenje in čudenje o slovenščini vsekakor nauči veliko novega. Cilj novega muzeja je, da vsak obiskovalec vedno znova odkriva, kako čudovita je slovenščina, in se vanjo ponovno zaljubi. Glede na odzive obiskovalcev in izjemen obisk v prvih treh mesecih od odprtja muzeja nam je to očitno uspelo.«

Če se zadržimo pri muzejih, so nedaleč stran v Senožečah pred kratkim odprli Muzej tovorništva in prevozništva. »Obnova senožeške mitnice in nastanek Muzeja tovorništva in prevozništva sta bila zelo zahtevna naloga – tehnično, vsebinsko in človeško. Na začetku nas je pričakala stavba, ki je bila tako rekoč ruševina. Danes je pred nami nova zgodba – ne le o prenovi, temveč tudi o življenju, ki se je vrnilo v središče Senožeč,« je povedala vodja projekta Anu Kahuna.

»Obnavljali smo z mislijo na prihodnost, a s spoštovanjem do vsakega sloja preteklosti. Poseben poudarek je bil na statični varnosti, saj smo morali ob izjemni arhitekturni in zgodovinski vrednosti zagotoviti tudi dolgoročno konstrukcijsko stabilnost objekta. V okviru del smo izvajali sanacijo zidov, obnovo obokov, menjavo ostrešja in druge ključne konstrukcijske posege. Ena od najdragocenejših najdb so bile freske s figuralnimi in rastlinskimi motivi, odkrite aprila 2024 pod plastmi ometa. Med njimi izstopata prizora izgona iz raja in Noetove barke. Freske so bile strokovno odstranjene, restavrirane in letos vrnjene v objekt. Poleg srednjeveške mitnice smo obnovili Kotlarjevo hišo, kjer so nekoč izdelovali kotle za žganjekuho. Danes tam deluje muzejska kavarna, v kateri je našla prostor lokalna slaščičarka Babuška. Pripravila je tudi tortico »Mitnica«, kulinarični poklon zgodovini kraja. V okviru projekta smo zgradili tudi nov objekt s sanitarijami ter uredili muzejsko dvorišče.«

Prenovljena mitnica v Divači, kjer je nastal Muzej tovorništva in prevozništva. FOTO: Alen Franetič

Vzporedno z gradbenimi deli so potekale obsežne zgodovinske raziskave, ki so bile temelj za zasnovo muzejske razstave. »Nad razstavnim konceptom so bedeli strokovnjaki iz Goriškega muzeja, v sodelovanju z raziskovalci Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici. Nastala je razstava, ki vodi obiskovalca skozi zgodovino tovorništva in prevozništva na Slovenskem, hkrati pa odpira prostor za osebne zgodbe, predmete, ustno izročilo in sodobne izkušnje. Digitalna orodja in interaktivne postavitve ustvarjajo vključujočo in doživljajsko izkušnjo za vse generacije. Verjamem, da je ta projekt velika pridobitev za Senožeče. Kulturna dediščina ni nekaj, kar ohranjamo le z odločitvami – živi takrat, ko ji damo pomen. Ko jo živimo. Ko jo priznamo kot del naše identitete – osebne, skupnostne in narodne. Zame osebno je bil to najzahtevnejši projekt doslej, a tudi izjemna čast. Hvaležna sem, da sem imela priložnost na konkretnem primeru uresničiti svojo ljubezen do tega lokalnega prostora, do njegove zgodovine in neizmerno bogate kulturne dediščine. Hvaležna za izkušnjo, ki je presegla golo izvedbo – in postala del mene.«