Mnogo njenih zgodb
Od 1. do 25. oktobra bo v Ljubljani in v Mariboru potekal 25. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk
Tudi letos je program ambiciozno zastavljen, vključuje različne umetniške žanre od gledališča in razstav in koncertov do filma in videa ter simpozij na Filozofski fakulteti.
Kot je na tiskovni konferenci povedala umetniška vodja Teja Reba, letošnji festival Mesto žensk poteka pod geslom #HerStory in govori tako o ženski zgodovini kot tudi o njeni intimni zgodbi. Človeška zgodovina je namreč polna spominskih lukenj, znotraj katerih so izginevale ženske eksistence, biografije o nadarjenih, talentiranih umetnicah, znanstvenicah, feministkah … Zgodovino in zgodovinske knjige namreč še vedno oblikujejo moški. A Mesto žensk se ne želi ozirati nazaj ampak naprej, zato predstavlja veliko mladih umetnic in kolektivov.
Letošnjo vizualno podobo dogodka predstavlja Vagina Dentata – podoba, ki jo lahko zasledimo v skoraj vseh kulturah po svetu in ki opozarja na nevarnost, ki jo za moškega predstavlja ženska. A kot pravijo oblikovalke festivala: »Naša Dentata opozarja na nasilje nad ženskami in predstavlja grožnjo – a brez skrbi, Dentata ve, kje grize – pri korenini, in ve, kaj grize – sistem, ki jo je proizvedel.«
Na osemnajstih prizoriščih se bo predstavilo se bo kar 160 umetnic, sodeluje 30 slovenskih in 20 mednarodnih produkcij.
Festival bo 1. oktobra v Mladinskem gledališču otvorila svetovno znana gledališka skupina She She Pop iz Berlina s predstavo Predali, ki govori zgodbo o srečanju žensk, ki zo živele na vzhodni in zahodni strani berlinskega zidu. Premierno se bo predstavila nova enfant terrible neodvisne evropske scene Florentine Holzinger iz Avstrije, ki problematizira kult lepote. Videli bomo predstavo mlade koreografinje Flore Détraz, ki se navdušuje nad ikonografijo srednjega veka in slavi neobrzdana ženska telesa in performans Charlotte Jarvis iz Velike Britanije, v katerem umetnica s pomočjo biotehnoloških postopkov razvija spermo iz svojih maščobnih celic. Med res obsežnim programom naj izpostavimo še premiero predstave Bare Kolenc in Leje Jurišić z naslovom Brina. Marta Paulin-Brina je bila plesalka, koreografinja in partizanka, ki je med drugo svetovno vojno borcem na postojankah prirejala improvizacijske plesne točke.
V središču pozornosti Mesta žensk bo letos književnica, skladateljica, zvočna umetnica in sociologinja Nina Dragičević, prejemnica Veronikine nagrade in nagrade Vitez poezije. Rezidentka festivala pa bo umetnica Alicija Rogalska. Na razstavi Oblike pritiska v Galeriji ŠKUC (otvoritev bo 2. oktobra) se zazira v globalne delovne pogoje kapitalizma med rezidenco pa se je posvetila izbrisanim.
Živele!, je naslov skupinske razstave, ki so jo otvorili včeraj, na kateri se bo predstavilo 25 slovenskih videastk. Nekatera dela bodo predvajana v Kinoteki na maratonu slovenskih filmskih in videoustvarjalk.
Eva D. Bahovec, častna predsednica Mesta žensk, je predstavila simpozij z naslovom Beauvoir med zgodovino, filozofijo in pisanjem sebstva, ki bo potekal v sodlovanju s Filozofsko fakulteto in v počastitev 100. obletnice Univerze v Ljubljani. Predsednica društva pravi, da je feminizem »neustrašni govor, ki se s 25. obletnico Mesta žensk bliža vrhuncu. Čas je za feministično Šampanjsko arijo!«
Naj omenimo še, da je festival že drugo leto zapored dobil naziv Effe Label, ki ga najkvalitetnejšim festivalom podeljuje European Festivals Association. Mesto žensk je tudi letošnja dobitnica prestižne mednarodne nagrade za kulturo The Princess Margriet Award, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija, saj po njihove mnenju festival spodbuja demokratično domišljijo in širi razpon socialnih priložnosti. Organizatorke jo bodo prejele prav med festivalom na slovesnosti v Amsterdamu.
Kot je na tiskovni konferenci povedala umetniška vodja Teja Reba, letošnji festival Mesto žensk poteka pod geslom #HerStory in govori tako o ženski zgodovini kot tudi o njeni intimni zgodbi. Človeška zgodovina je namreč polna spominskih lukenj, znotraj katerih so izginevale ženske eksistence, biografije o nadarjenih, talentiranih umetnicah, znanstvenicah, feministkah … Zgodovino in zgodovinske knjige namreč še vedno oblikujejo moški. A Mesto žensk se ne želi ozirati nazaj ampak naprej, zato predstavlja veliko mladih umetnic in kolektivov.
Letošnjo vizualno podobo dogodka predstavlja Vagina Dentata – podoba, ki jo lahko zasledimo v skoraj vseh kulturah po svetu in ki opozarja na nevarnost, ki jo za moškega predstavlja ženska. A kot pravijo oblikovalke festivala: »Naša Dentata opozarja na nasilje nad ženskami in predstavlja grožnjo – a brez skrbi, Dentata ve, kje grize – pri korenini, in ve, kaj grize – sistem, ki jo je proizvedel.«
Polni odri in platna
Na osemnajstih prizoriščih se bo predstavilo se bo kar 160 umetnic, sodeluje 30 slovenskih in 20 mednarodnih produkcij.
Festival bo 1. oktobra v Mladinskem gledališču otvorila svetovno znana gledališka skupina She She Pop iz Berlina s predstavo Predali, ki govori zgodbo o srečanju žensk, ki zo živele na vzhodni in zahodni strani berlinskega zidu. Premierno se bo predstavila nova enfant terrible neodvisne evropske scene Florentine Holzinger iz Avstrije, ki problematizira kult lepote. Videli bomo predstavo mlade koreografinje Flore Détraz, ki se navdušuje nad ikonografijo srednjega veka in slavi neobrzdana ženska telesa in performans Charlotte Jarvis iz Velike Britanije, v katerem umetnica s pomočjo biotehnoloških postopkov razvija spermo iz svojih maščobnih celic. Med res obsežnim programom naj izpostavimo še premiero predstave Bare Kolenc in Leje Jurišić z naslovom Brina. Marta Paulin-Brina je bila plesalka, koreografinja in partizanka, ki je med drugo svetovno vojno borcem na postojankah prirejala improvizacijske plesne točke.
V središču pozornosti Mesta žensk bo letos književnica, skladateljica, zvočna umetnica in sociologinja Nina Dragičević, prejemnica Veronikine nagrade in nagrade Vitez poezije. Rezidentka festivala pa bo umetnica Alicija Rogalska. Na razstavi Oblike pritiska v Galeriji ŠKUC (otvoritev bo 2. oktobra) se zazira v globalne delovne pogoje kapitalizma med rezidenco pa se je posvetila izbrisanim.
Živele!, je naslov skupinske razstave, ki so jo otvorili včeraj, na kateri se bo predstavilo 25 slovenskih videastk. Nekatera dela bodo predvajana v Kinoteki na maratonu slovenskih filmskih in videoustvarjalk.
Drugi spol je prvi
Eva D. Bahovec, častna predsednica Mesta žensk, je predstavila simpozij z naslovom Beauvoir med zgodovino, filozofijo in pisanjem sebstva, ki bo potekal v sodlovanju s Filozofsko fakulteto in v počastitev 100. obletnice Univerze v Ljubljani. Predsednica društva pravi, da je feminizem »neustrašni govor, ki se s 25. obletnico Mesta žensk bliža vrhuncu. Čas je za feministično Šampanjsko arijo!«
Naj omenimo še, da je festival že drugo leto zapored dobil naziv Effe Label, ki ga najkvalitetnejšim festivalom podeljuje European Festivals Association. Mesto žensk je tudi letošnja dobitnica prestižne mednarodne nagrade za kulturo The Princess Margriet Award, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija, saj po njihove mnenju festival spodbuja demokratično domišljijo in širi razpon socialnih priložnosti. Organizatorke jo bodo prejele prav med festivalom na slovesnosti v Amsterdamu.
