Ne dotikaj se me
Spoznali smo ljubezen brez dotika, brez objema. Manj ko se dotikamo, bliže smo si.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ni presenetljivo, da se o razmerah, nastalih zaradi virusa, govori kot o vojni. Toda vojna z nevidnim sovražnikom, ki lahko preži v slehernem drugem človeku, je najbolj absurdna od vseh vojn, pravi italijanski filozof Giorgio Agamben. Ker sovražnik ni tam zunaj, temveč znotraj nas, pa če si še tako obsedeno umivamo roke.
Spomnim se, ko mi je direktor Sarajevskega filmskega festivala Miro Purivatra rekel, kako pomembno vlogo je v Sarajevu v vojni odigrala kultura. »Vsakič, ko si stopil iz hiše, si tvegal, da te ne bo več,« je rekel. »Dokler si nismo rekli, da se ne moremo več skrivati po kleteh, da se nam bo zmešalo, če ne bomo govorili z drugim človekom, se ga dotaknili, tudi z umetnostjo.«
Tako je v Art centru Obala nastala razstava Pričevalci, ki je obšla svet, tako je nastal mali vojni kino na Akademiji, ki se je po vojni razvil v enega največjih filmskih festivalov v regiji.
Zdaj nam je odvzeto prav to. Šole, akademije, šport, koncerti, predstave, razstave, kino, vse je nenadoma čez noč odpadlo.
Virus, ki se je razširil po svetu, se, že res, načeloma ne ozira ne na družbeni sloj ne na barvo kože ali veroizpoved. A kljub temu je (spet) najbolj nevaren za neprivilegirane, bolne, ranljive.
Ostanite doma, pozivamo vsi. Mnogi ne morejo ostati doma, ker doma nimajo. Množice otrok, žena in mož so tam zunaj, v mrazu in lakoti pred vrati Evrope. Gradbeni delavci v samskih domovih spijo v sobah s po več posteljami. Tam zunaj so trgovke, medicinske sestre, zdravniki, policisti, novinarji ... S tem, ko smo doma, zavarujemo tiste, ki so ranljivi.
Ljubezen v času korone je v tem času pogosta stavčna zveza. Spoznali smo ljubezen brez dotika, brez objema. Manj ko se dotikamo, bliže smo si, manj ko se družimo, bolj se spoštujemo. Več prostora ko si dajemo, bolj se povezujemo.
Kot mi je zadnjič rekla prijateljica igralka Manca Dorrer, to je altruistični virus.
Nekaj se moramo naučiti iz trenutka, ko Marija Magdalena vidi vstalega Kristusa, ki ji v latinščini reče noli me tangere, ne dotikaj se me, je za Val 202 rekel Slavoj Žižek: Zdaj namreč prav to govorimo drug drugemu. Paradoks se je zaostril. Ljubezen do drugega zdaj najbolj pokažeš tako, da se ga ne dotakneš. Koliko časa še?
Spomnim se, ko mi je direktor Sarajevskega filmskega festivala Miro Purivatra rekel, kako pomembno vlogo je v Sarajevu v vojni odigrala kultura. »Vsakič, ko si stopil iz hiše, si tvegal, da te ne bo več,« je rekel. »Dokler si nismo rekli, da se ne moremo več skrivati po kleteh, da se nam bo zmešalo, če ne bomo govorili z drugim človekom, se ga dotaknili, tudi z umetnostjo.«
Tako je v Art centru Obala nastala razstava Pričevalci, ki je obšla svet, tako je nastal mali vojni kino na Akademiji, ki se je po vojni razvil v enega največjih filmskih festivalov v regiji.
Zdaj nam je odvzeto prav to. Šole, akademije, šport, koncerti, predstave, razstave, kino, vse je nenadoma čez noč odpadlo.
Virus, ki se je razširil po svetu, se, že res, načeloma ne ozira ne na družbeni sloj ne na barvo kože ali veroizpoved. A kljub temu je (spet) najbolj nevaren za neprivilegirane, bolne, ranljive.
Ostanite doma, pozivamo vsi. Mnogi ne morejo ostati doma, ker doma nimajo. Množice otrok, žena in mož so tam zunaj, v mrazu in lakoti pred vrati Evrope. Gradbeni delavci v samskih domovih spijo v sobah s po več posteljami. Tam zunaj so trgovke, medicinske sestre, zdravniki, policisti, novinarji ... S tem, ko smo doma, zavarujemo tiste, ki so ranljivi.
Ljubezen v času korone je v tem času pogosta stavčna zveza. Spoznali smo ljubezen brez dotika, brez objema. Manj ko se dotikamo, bliže smo si, manj ko se družimo, bolj se spoštujemo. Več prostora ko si dajemo, bolj se povezujemo.
Kot mi je zadnjič rekla prijateljica igralka Manca Dorrer, to je altruistični virus.
Nekaj se moramo naučiti iz trenutka, ko Marija Magdalena vidi vstalega Kristusa, ki ji v latinščini reče noli me tangere, ne dotikaj se me, je za Val 202 rekel Slavoj Žižek: Zdaj namreč prav to govorimo drug drugemu. Paradoks se je zaostril. Ljubezen do drugega zdaj najbolj pokažeš tako, da se ga ne dotakneš. Koliko časa še?
