Tiskane izdaje
Ministrstvo za kulturo je objavilo javni razpis za delovno mesto direktorja javnega zavoda Slovenska kinoteka. Sedanjemu direktorju, Ivanu Nedohu, namreč letos jeseni poteče mandat.
Med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, so najmanj univerzitetna izobrazba, najmanj pet let delovnih izkušenj (ni pa treba imeti vodstvenih izkušenj), poznavanje področja delovanja Kinoteke, sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu, aktivno znanje slovenskega jezika, znanje najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni in znanje najmanj enega svetovnega jezika na osnovni ravni. K prijavi morajo kandidati seveda predložiti tudi program dela javnega zavoda za prihodnjih pet let, kolikor tudi traja mandat direktorja.
Izbranega kandidata oziroma kandidatko bo po predhodnem mnenju sveta Slovenske kinoteke imenovala ministrica za kulturo, o izidu razpisa pa bodo kandidati obveščeni v roku osmih dni po izdaji odločbe o izbiri.
Rok za oddajo prijav je 29. maj 2015.
Slovenska kinoteka je med najmlajšimi javnimi zavodi na področju kulture. Nastala je leta 1996 z razdružitvijo Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja. Sicer pa je njeno nastajanje kot avtonomne kulturne ustanove nacionalnega pomena povezano z delovanjem nekdanje Dvorane Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani in nekdanjega Filmskega muzeja pri Društvu slovenskih filmskih delavcev. Dvorana Jugoslovanske kinoteke je začela kontinuirano prikazovati svetovne kinotečne filme leta 1963, leta 1981 je prešla v okvir Ljubljanskih kinematografov, z letom 1993 pa je postala sestavni del Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja. Filmski muzej je leta 1973 ustanovilo Društvo slovenskih filmskih delavcev, leta 1979 pa je bil pridužen Slovenskemu gledališkemu muzeju.
Prvi direktor samostojne Slovenske kinoteke je postal Silvan Furlan, ki je v Kinoteki zbral in izobrazil mlado generacijo filmskih strokovnjakov. V prvi dekadi delovanja je Kinoteka s številnimi projekti in dogodki hitro postala ena najaktivnejših javnih ustanov na področju kulture. Po Furlanovi veliko prezgodnji smrti je bilo vodenje Kinoteke zaupano Stašu Ravterju, mariborskemu dramaturgu, v naslednjem mandatu pa Ivanu Nedohu, ki je pred tem vodil arhivski oddelek Kinoteke.
Starega ali novega direktorja čaka kar nekaj izzivov, med njimi gotovo tudi povečanje pomena delovanja Kinoteke v slovenskem kulturnem prostoru ter ureditev prostorskih razmer upravnega in predvsem arhivskega dela.
