Odbor za kulturo podprl novelo zakona o varstvu kulturne dediščine

Člani odbora DZ za kulturo so obravnavali predlog novele zakona o varstvu kulturne dediščine, pri čemer so podprli vsa dopolnila koalicijskih poslanskih skupin. Med razpravo je bilo slišati očitke, da so spremembe le kozmetični popravki, ki ne prinašajo sistemskih rešitev. Večina članov je podprla strategijo, ki se pripravlja na tem področju.

Kot je uvodoma poudarila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, novela uvaja sodobnejše izraze oziroma mednarodno in strokovno bolj uveljavljeno terminologijo na področju žive oziroma po novem nesnovne dediščine. Po ministričinih besedah sodobnejši zakon, ki bo sledil prejšnjemu iz leta 2008, med drugim omejuje tudi rok veljavnosti kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za posege v dediščino, ukinja volontersko pripravništvo na področju varstva kulturne dediščine in ureja strokovno delo na tem področju.

V SMC po besedah poslanke Janje Sluga obžalujejo, da se z novelo uvajajo le najnujnejše spremembe, kar so poudarili tudi v SD, kjer so prav tako pričakovali več sistemskih rešitev. Moti jih tudi ukinitev volonterskega pripravništva, je povedala poslanka SD Bojana Muršič. Treba je vedeti, kaj bo njegovi ukinitvi sledilo, imeti alternative, ko je volontersko pripravništvo pogostokrat edina pot do opravljanja strokovnega izpita, ki je pogoj za opravljanje dela. Popravljeno vest objavljamo v celoti.

Ministrica je zanikala, da gre za le majhne spremembe, obenem je napovedala tudi strategijo, ki jo pripravljajo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki bo nared do sredine letošnjega leta. Glede pripravništva pa je menila, da je nesprejemljivo, da pripravniki delajo brezplačno.

Slišati je bilo tudi očitke, da v Sloveniji veliko kulturne dediščine propada. Ministrica je pri tem opozorila na predlog zakona o kulturnem evru, ki ne more iti v medresorsko usklajevanje, ker ga zadržuje ministrstvo za finance, saj ima finančne posledice. Kot drugi razlog je omenila nepovratna evropska sredstva, ki so jih porabili že v prejšnji vladi. Pri tem je spomnila na nekaj uspelih projektov obnov, kot so vila Vipolže, Narodna galerija in Plečnikova hiša.

Na vprašanje Ljudmile Novak (NSi), zakaj ni več javno-zasebnega partnerstva ali simbolične prodaje kulturne dediščine, pa je odvrnila, da se pri tem velikokrat soočajo s posamezniki in društvi, ki nimajo dovolj finančnih sredstev za njeno obnovo.

Precej razgreta je bila razprava ob nesprejetem dopolnilu ZL, po katerem naj bi se ukinila soglasja lastnikov kulturnih spomenikov. Kot je dejal profesor in literarni zgodovinar Miran Hladnik kot predstavnik tako imenovanih wikipedistov, imamo v Sloveniji specifično težavo, da morajo tisti, ki želijo fotografirati ali objaviti fotografijo slovenskega kulturnega spomenika na spletu, denimo na enciklopediji Wikipedija, pridobiti soglasje lastnika.

Predsednik odbora Dragan Matić je pri tem poudaril, da gre za varovalko pri premični kulturni dediščini ter pri uporabi za komercialne namene, da se ne bi zgodilo, da bi Prešernov spomenik uporabili za reklamiranje nekega cenenega produkta, kot se je to zgodilo pred leti.

Borut Šantej iz ZVKDS pa je pojasnil, da želijo s to potezo omogočiti lastnikom kulturnih spomenikov, ki sicer nimajo drugih finančnih ugodnosti, da lahko iz tega naslova prejmejo nekaj sredstev. Violeta Tomič (ZL) je menila, da bi bilo treba to urediti sistemsko, ne da morajo lastniki prositi za drobiž.