Odkrili, da je avtorica zgodovinskega rokopisa kraljica Elizabeta I.

Rokopisni prevod Tacita iz poznega 16. stoletja je bil dolgo shranjen v knjižnici Lambeth Palace v Londonu.

Objavljeno
29. november 2019 11.56
Posodobljeno
29. november 2019 13.47
Kraljica Elizabeta I. je Angliji vladala konec 16. in v začetku 17. stoletja in za zabavo tudi prevajala rimske klasike. FOTO: Royal Museum Greenwich
J. B. P.
J. B. P.
Že od sedemnajstega stoletja so v knjižnici Lambeth Palace v Londonu hranili rokopisni prevod besedila rimskega zgodovinarja Tacita o prednostih monarhije, vendar vse do pred kratkim ni bil znan avtor prevoda. Zdaj je literarni zgodovinar z Univerze vzhodne Anglije dr. John-Mark Philo poskrbel za senzacionalno odkritje: avtorica prevoda je britanska kraljica Elizabeta I., ki je vladala konec šestnajstega in v začetku sedemnajstega stoletja v obdobju Tudorjev. Philo je strokovni članek danes objavil v The Review of English Studies, o odkritju pa piše tudi angleški BBC.
 

Posebna vrsta papirja


image
Dolgo ni bilo znano, kdo je avtor rokopisnega prevoda Tacita. FOTO: Lambeth Palace Library


Philo je na rokopis neznanega avtorja naletel, ko je v knjižnici iskal zgodovinske angleške prevode Tacita. Na videz neugleden in neizstopajoč prevod na 42 straneh ga je začel zanimati, ko je opazil, da je napisan na zelo posebni vrsti papirja, kakršnega so okrog leta 1590 uporabljali samo na dvoru Tudorjev. Papir je bilo mogoče prepoznati po treh različnih vodnih žigih, ki so jih uporabljali samo na dvoru in ki se pojavljajo tudi v kraljičini zasebni korespondenci. 
»Na takratnem dvoru pa je obstajal samo en prevajalec, ki so mu sodobniki pripisovali prevode Tacita in ki je enak papir uporabljal za svoje prevode in za zasebna pisma – to je bila kraljica sama,« pravi dr. Philo.
 

Značilna kraljičina pisava v opombah


Po rokopisu samem namreč besedila ni bilo mogoče pripisati kraljici, saj so ga najverjetneje s kraljičinih osnutkov prepisali njeni sekretarji. Toda Philo je prepoznal značilno kraljičino pisavo pri popravkih in opombah, dodanih naknadno. 

Zakaj se je kraljica Elizabeta I. ukvarjala prav s tem Tacitovim besedilom, ki je del njegove Zgodovine rimskega imperija in opisuje smrt cesarja Avgusta, vzpon imperatorja Tiberija in koncentracijo moči v eni sami osebi, ni povsem znano. Philo domneva, da je kraljica besedilo verjetno študirala zato, da bi v njem našla usmeritve za uspešno vladanje. Morda pa je to počela zgolj za zabavo, saj je bila znana kot ljubiteljica klasične zgodovine.