Odprt javni prostor knjig

Namesto zaprašenega muzeja so ustvarili butični kulturni dom, kjer domuje literatura.

Objavljeno
11. maj 2019 08.00
Posodobljeno
11. maj 2019 08.00
Z interaktivnimi omarami, ki nam prikazujejo predstavitvene ilustracije in besedila, poskušajo približati otrokom najbolj zanimive zgodbe, ki so povezane z Vodnikovim življenjem. FOTO: Mavric Pivk
Mineva dvesto let od smrti­ ­Valentina Vodnika, z majem pa smo vstopili v četrto leto, odkar je programsko upravljanje­ njegove rojstne hiše prevzela ekipa ­zavoda Divja misel pod ­vodstvom Tine Popovič.

Vprašanje, ki so si ga zastavili na začetku, je bilo, kaj lahko tak prostor, rojstna hiša literata, postane, če nočemo, da je le muzej. »Kakšne prostore in programe, ki bi podpirali literaturo in navduševali nad branjem, danes potrebujemo, kako različnim javnostim predstavljati Vodnikovo veličino, kako oblikovati programe za šole, da bodo otroci s knjigo in ob njej lahko preživljali kulturne dni, kot je samoumevno na drugih področjih,« se je spraševala Tina Popovič, direktorica zavoda Divja misel, ki skrbi za upravljanje Vodnikove domačija Šiška.

»Bistvo takšnega snovanja je poznavanje področja ter razumevanje potreb nekega časa in okolja ter odprtost v razmišljanju in delovanju. To zagotavljamo z nenehnimi preizpraševanji in ekipo izjemnih sodelavcev. Podobna vprašanja si nenehno zastavljamo, ženejo pa nas radovednost, veselje pri iskanju novih formatov ter seveda lepi, močni in dobro obiskani dnevi in večeri, ki se na domačiji zgodijo in potrjujejo smiselnost našega početja,« je dodala sogovornica, ki je z zvesto ekipo poskrbela, da je šišenska domačija ponovno zaživela.

image
»Postavili smo si vprašanje, kako povabiti otroke v svet knjige in branja tako, da ustvarimo posebno izkušnjo,« je povedala Tina Popovič. FOTO: Mavric Pivk


​Treba je najti dobre mentorje in izvajalce


Od leta 2015 do 2018 so na Vodnikovi domačiji organizirali 1119 dogodkov, ki jih je obiskalo več kot 51.000 obiskovalcev.
Področje literature sogovornici ni tuje, dobro desetletje pred tem je organizirala projekt Knjižnica pod krošnjami, s katerim še danes na odprtih javnih površinah vabijo v svet branja pod drevesi. Kot upravljavci rojstne hiše »prvega« slovenskega pesnika so odgovorni tudi za njegovo dediščino. »Vodnik je izjemno navdihujoča zgodovinska osebnost. Ustvarjal je na številnih področjih, vendar mnogi njegovi vidiki delovanja širši javnosti niso poznani,« je pojasnila Tina Popovič, ki se je za ustrezno predstavljanje in ohranjanje dediščine literata, jezikoslovca in časnikarja povezala s številnimi strokovnjaki in organizacijami.

V razpisu Mestne občine Ljubljana je bilo zapisano, da bo upravitelj za kulturno dediščino skrbel skupaj z Mestnim muzejem. »Z Janezom Polajnarjem in Mestnim muzejem smo sodelovali že pri zbiranju spominov na Ljubljano nekoč, potrkala sem še na vrata ZRC SAZU. Že leta odlično sodelujemo z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede. Luka Vidmar in Marijan Dović sta tudi soavtorja prenovljene spominske sobe, Vidmar, eden od največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, nas letos celo s kolesi vodi po Vodnikovi Ljubljani,« je povedala Tina Popovič. Letos so v sodelovanju z Andrejo Legan Ravnikar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pripravili tudi interdisciplinarni strokovni simpozij o Vodniku. Strokovnjakinja je sodelovala že pri nastajanju hišne predstave o Vodniku, ki jo je na oder domačije postavil Andrej Rozman - Roza. Ta v predstavi kot Vodnik s pomočjo Andreje Legan Ravnikar govori jezik tedanjega časa.

Pomemben partner domačije je tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani Vodnikove rokopise. »Marijan Rupert, vodja oddelka, je živahen in radoveden človek. To so dragoceni ljudje, ki svoje široko poznavanje vsebin z lahkoto širijo naprej, če jim le damo prostor in vzbudimo zanimanje pri ljudeh,« je povedala sogovornica in dodala: »Pri ustvarjanju je vedno treba poznati svoje omejitve, sodelovanje s strokovnjaki pri skrbi za Vodnikovo dediščino je bistveno.«

image
Z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša so pripravili tudi interdisciplinarni strokovni simpozij o Vodniku. FOTO: Mavric Pivk


​Hiša branja, pisanja in pripovedovanja


Dogajanje v prostorih Vodnikove domačije ter na njenem dvorišču je pestro. V pritličju sta čitalnica in mini knjigarna, stalno postavitev je dobila tudi Knjižnica pod krošnjami. Soba za pisanje v prvem nadstropju ponuja brezplačen prostor za pisanje vsakemu, ki nima primernega delovnega okolja. Prostor so v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) lani prenovili ter ob tem zagnali programe s področja pisanja. Sem med drugim spadajo delavnica pisanja potopisov z Agato Tomažič, kritiško pisanje z Majo Šučur ter postavljanje knjige na oder z Žigo Divjakom. Z delavnicami ustvarjalci na šišenski domačiji opozarjajo tudi na potrebo po programih ustvarjalnega pisanja in mentorstvu. »Danes uredniki večinoma nimajo časa za delo z mlajšimi avtorji. Vsi mladi nimajo sreče, da imajo nekoga, s komer lahko delijo svoja prva pisanja, in v Ljubljani, Unescovem mestu literature, še vedno nimamo univerzitetnega študijskega programa s področja ustvarjalnega pisanja,« je pojasnila sogovornica.

Nedeljski dopoldnevi so na domačiji namenjeni otrokom, ki v rednem programu Nedelce spoznavajo avtorje ter vstopajo­ v svet knjig tudi s pomočjo pripovedovanja, animacije in žive glasbe. »Program odlično snuje in razvija Špela Frlic s Katjo Preša. Sodelavki sta tudi izjemni pripovedovalki in pripovedovanje je nekaj, kar na domačiji skrbno gojimo,« je povedala sogovornica.­ Starejši ljubitelji literature se z Lado Zei družijo ob glasnem branju, ne smemo pozabiti tudi na Festival angažiranega pisanja itn., ki ga ustvarjajo s srednješolci in številnimi partnerji ter širšemu občinstvu prikažejo, da tiskana beseda ni mrtva. »Mlada generacija je neverjetno angažirana, nadarjena in artikulirana. Kot skupnost bomo veliko pridobili, če bomo vse to ujeli in povezali v prostoru, v katerem bi mladi lahko dolgoročno razvijali in brusili literarno ustvarjalnost. To bo v Ljubljani verjetno Palača Cukrarna, prostor mladih in literature,« je povedala direktorica inštituta Divja misel.

Jeseni bodo z znanstveno redakcijo Radia Študent začeli serijo dogodkov, na katerih bo pozornost namenjena poljudnoznanstveni literaturi. Predvidena je tudi vsebinska nadgradnja Vodnikove spominske sobe, ki jo bodo dopolnili s predstavitvijo Vodnikovega udejstvovanja na področju jezikoslovja ter percepcijo Vodnika po njegovi smrti.

image
Letos so v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša pripravili tudi interdisciplinarni strokovni simpozij o Vodniku. FOTO: Mavric Pivk


​Prostor Unescovega mesta literature


​Ljubljana se je decembra 2015 priključila mreži mest z bogato literarno dediščino in živahnim sodobnim literarnim dogajanjem ter prejela stalni naziv mesto literature. Na šišenski domačiji deluje tudi pisarna Unescovega mesta literature, saj so po mnenju mestne občine zmožni povezovati literarno skupnost ter sodelovati pri usmerjanju njenega dolgoročnega razvoja v mestu.

Domačija je odprt javni prostor, v katerega lahko v vsakem trenutku vstopiš ter se v njem zadržiš, pri tem pa po besedah Tine Popovič skrbijo, da sledijo rdeči niti: dediščina Valentina Vodnika in širše področje literature, ki jo povezujejo z drugimi področji.

»Vodnikova domačija je tudi odličen poligon za razvoj literarnih vsebin, saj je format ravno pravšnji, da lahko razvijamo ideje in se igramo z njimi,« je pojasnila sogovornica, ki z zagnano ekipo ter okrnjenimi programskimi sredstvi že četrto leto vodi programsko upravljanje. Sredstva za upravljanje imajo zagotovljena v pogodbi z mestno občino, programska pa si morajo zagotoviti sami. Prijavljajo se na razpise, vendar se tu pojavi težava, saj Ljubljana nima predvidenih programskih razpisov za področje literature. Za prestolnico s stalnim nazivom mesto literature bi se spodobilo, da bi poskrbela tudi za ta segment podpore.

image
K Vodnikovi domačiji spada tudi specializirana galerija za ilustracijo, v kateri lahko v stalnem prodajnem kotičku kupite dela slovenskih ilustratorjev in ilustratork. FOTO: Mavric Pivk


Valentinov duh

»Vodnikova domačija je s svojim programom zelo obogatila kulturno ­dogajanje v četrtni skupnosti Šiška. Veseli nas, da je tamkajšnji ekipi uspelo obuditi duha Valentina Vodnika s tem, da s svojim programom postaja hram knjige, saj spodbuja bralne navade ter pomembno prispeva k dvigu bralne kulture,« je pomen domačije opisala Darja Zajc, predsednica sveta četrtne skupnosti Šiška, kjer vrsto let sodeluje z ­Vodnikovo domačijo.

Tudi letos bodo, tako kot vsako leto, pripravili skupni družinski dogodek Otroški knjižni festival. Brezplačno celodnevno rajanje s knjigami, ki se bo končalo s koncertom, bo v soboto, 1. junija, ko se bodo pod kostanji predstavili tudi založniki ter po dostopnih cenah ponujali knjige, ki so najlepše darilo ob koncu šolskega leta.