Tiskane izdaje
Violeta Tomić je v svojem poslanskem vprašanju spomnila, da je po razpisu za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2018–2021 številnim nevladnim organizacijam v kulturi financiranje znižalo tudi do tretjine, nekatere pa so z njega povsem izpadle.
Neživljenjski, celo nesmiselni kriteriji
Največjo težavo je poslanka prepoznala že v samem razpisu: »Če je ta neustrezen, potem tudi strokovne komisije ne morejo zadovoljivo opravljati svojega dela.« Kriteriji razpisa so bili po njenih besedah »neživljenjski, nekateri tudi celo nesmiselni«. Kulturniki so na to opozarjali že poprej, a ministrstvo njihovih razlogov ni upoštevalo, je dodala.
Peršak je opomnil, da so bila merila razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2018–2021 do neke mere prenovljena in v času razpisa tudi dodatno pojasnjena. Glede omejitve števila organizacij, ki so prejela sredstva, je dejal, da so si želeli posamezne programe financirati z višjim deležem sredstev kot v preteklosti: »Recimo, na prejšnjem razpisu je najnižji delež bil 41 odstotkov, zdaj se vsi deleži na tem razpisu gibljejo med 75 in 83 odstotki potrebnih sredstev.«
Ministrstvo po Peršakovih besedah »vztraja na stališču, da je bolje izbrati manj programov z večjim deležem sofinanciranja«.
Po besedah poslanke je bilo problematično tudi ugotavljanje finančne referenčnosti iz zasebne baze Gvin namesto iz Ajpesa. Peršak je pojasnil, da so Gvin izbrali, ker je to zbirni portal, ki vključuje tudi podatke drugih objaviteljev, med njimi Ajpesa, in tako omogoča širši vpogled. Brez pritožb so ga uporabili že pri predhodnem večletnem programskem razpisu.
Znesek razpisa nižji kljub višjemu državnemu proračunu
Poslanka je prosila za razlago, zakaj je bil znesek tokratnega razpisa tudi za 286.000 evrov nižji, kljub temu, da se je proračun ministrstva povečal. Predlagala je razpravo v DZ o aktualnem stanju na področju kulture, predvsem pa v nevladnem sektorju.
Violeta Tomić je opomnila, da prijave na projektne razpise, ki jih ministrstvo za kulturo ponuja neizbranim organizacijam, prinašajo »mnogo nižja sredstva, ki nikakor ne morejo nadomestiti stabilnega financiranja s strani ministrstva«.
Po besedah ministra so »potencialne prijavitelje, ki se prijavljajo na večletni programski razpis, opozorili, naj se prijavijo tudi na večletni projektni razpis ravno zaradi tega, ker smo vedeli, da bo prijaviteljev več, kot pa je na razpolago sredstev in možnih dobitnikov sredstev, zato da bi se zavarovali in bili obravnavani tudi na večletnem projektnem razpisu in mnogi od njih so to tudi storili in bodo na ta način tudi prišli do sredstev«.
Sredstva razpisov enaka kot leta 2014
Enoletni projektni razpis pa bo še objavljen, na njem pa bo »mogoče dobiti tudi do polovice in več sredstev, kot so jih dobili nekateri prijavitelji ali pa celo več, kot so jih dobili nekateri prijavitelji na prejšnjem programskem razpisu«. Sicer je minister poudaril, da bodo sredstva, razdeljena na vseh treh razpisih, »praktično popolnoma enaka, kot so bila leta 2014«.
»Da bi povečali možnost več dobitnikov na večletnem projektnem razpisu in da bi tudi njim lahko dodelili spodobna sredstva, pa je bil zelo majhen del sredstev, ki je bil prej namenjen za večletni programski razpis, prenesen na večletnega projektnega,« je še pojasnil minister.
Glede politične odgovornosti, ki naj bi jo minister sprejel v zadevi, je Peršak dejal, da »po zakonu minister sicer lahko zahteva od komisije še enkratno presojo, ne more pa sprejeti drugačne odločitve, kot jo je sprejela komisija«.
