»Po čudežu orgle, nato še odkritje«

Med deli za namestitev orgel v koprski stolnici so odkrili del oltarja izpred 1500 let.

Objavljeno
06. december 2019 06.00
Posodobljeno
06. december 2019 07.26
Kamnita oltarna pregrada iz 6. stoletja, ki je bila v koprski stolnici 500 let zakrita. Foto Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Piran
»Najprej smo kot po čudežu dobili orgle, zdaj smo priča še temu odkritju, ki dokazuje, da je Koper že v 6. stoletju imel krščansko cerkev in da pripovedi o svetem Nazariju kot prvem koprskem škofu iz tistega časa niso le mit,« je dejal koprski župnik Primož Krečič. Včeraj so v koprski stolnici predstavili pomen novih orgel, ki jih morajo še namestiti, in dragoceno najdbo kamnite oltarne pregrade z izklesanimi motivi, stare kar 1500 let.

»To je zelo pomembna najdba, ki dokazuje, da je bil Koper že v pozni antiki pomembno središče, podobno kot Čedad, Pulj ali Gradež, kjer obstajajo podobne najdbe,« je povedal Robert Peskar, generalni­ konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kamnita plošča z vklesanim starokrščanskim motivom je pripadala nekdanjemu oltarju, ob eni izmed prenov cerkve v 16. stoletju pa so jo uporabili kot podstavek za lesen napis s posvetilom koprskega škofa Petra Pavla Vergerija mlajšega bratu.

»Plošča je bila vzidana v steno, njena zadnja stranica pa uporab­ljena za nov napis, ki datira v leto 1548,« je natančne podatke navedla Mojca Marjana Kovač s piranske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Poudarila je, da je to edinstvena tovrstna najdba s tega obdobja na območju Kopra in da ji bodo namenili še veliko študijske pozornosti. Ploščo bodo premestili v restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dediščine, o poznejši prezentaciji bodo v koprski župniji še razmislili.

image
Del cerkvenega oltarja iz 6. stoletja je po besedah koprskega župnika Primoža Krečiča pomembna najdba za koprsko župnijo in potrjuje mit o prvem škofu svetem Nazariju. Foto Nataša Čepar

 

Gradbišče za namestitev orgel


Na najdbo so naleteli med arheološkimi raziskavami ob odprtju gradbišča, ki je nujno za namestitev pevskega kora in novih mogočnih orgel – te so le nekoliko manjše od tistih v ljubljanskem Cankarjevem domu. Orgle so izdelane po načrtih slovitega organista in glasbenega ustvarjalca Jeana Guillouja. V Koper so prišle iz Švice, kjer so 30 let bile v koncertni dvorani Tonhalle v Zürichu. Čeprav so jih koprski stolnici podarili, je z njihovo namestitvijo povezanih 600.000 evrov stroškov, ki so presegli prvotne načrte. Dragocen inštrument je v skladiščih, tehta pa kar 17,5 tone.

Koprski župnik Primož Krečič je poudaril, da računajo na pomoč donatorjev. »Upajmo, da bomo zgodbo, ki se je začela z veliko naklonjenostjo vseh, pripeljali do uspešnega konca,« je poudaril.
 

Oče orgel v oporoki tudi o Kopru


Da so to vrhunske orgle, ki bodo krasile koprsko stolnico Marijinega vnebovzetja, je potrdil tudi Vladimir Matešić, predstojnik katedre za orgle na tržaškem konservatoriju Giuseppeja Tartinija. »Upam, da bo ta dragoceni inštrument spodbuda za nove generacije skladateljev, ki bodo lahko na njih ustvarjali,« je podčrtal. Orgle imajo 68 registrov, razporejenih v štiri manuale. Guillou, ki je preminil v začetku tega leta, je v oporoki zapustil navodila za namestitev orgel v Kopru.

image
Gradbišče v koprski stolnici, kjer bodo nameščene nove orgle. Foto Nataša Čepar


Andrej Dvoršak, ki bo poskrbel za izvedbo del, je povedal, da bodo orgle nekoliko prilagodili koprski stolnici in namestili novo elektroniko. »Spomladi prihodnje leto jih bomo začeli postavljati, še eno leto bomo potrebovali, da jih bomo dokončno uglasili,« je pojasnil. To bo sovpad­lo s 600. obletnico pojavitve prvih zapisov o obstoju orgel v Kopru.

Novih koncertnih možnosti, ki jih bodo v koprski stolnici ponudile Guilloujeve orgle, se veseli tudi Ambrož Čopi, zborovodja Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem. »Imamo čudovit instrument in čudovit prostor, zdaj je čas, da poskrbimo še za vsebino,« je napovedal.