Po koncu programskega razpisa

»Ni abonentov, vsak razpis je zgodba zase,« je dejal minister za kulturo Uroš Grilc na tiskovni konferenci ob zaključenem programskem razpisu za obdobje 2013-2017. Prvi, začasni rezultati razpisa so že decembra med nevladnimi zavodi sprožili proteste, nedavno pa tudi vidne predstavnike ljubiteljske kulture.

S tiskovno konferenco je želelo ministrstvo odločanje strokovnih komisij kar najbolj odprto predstaviti javnosti in spodbiti dvome v njihovo strokovno oceno. V duhu transparentnosti so razultate razpisa, vključno z ocenami strokovnih komisij, objavili na spletni strani ministrstva.

Minister Uroš Grilc stoji za njihovo strokovnostjo in njihovimi odločitvami. Tudi po posvetovanju s protikorupcijsko komisijo so ugotovili, da se člani strokovnih komisij, ki so kakorkoli povezani s projekti na razpisu, že sedaj zgledno izločajo iz odločanja. Skladno s profesionalizacijo dodeljevanja javnih sredstev minister po spremenjenem krovnem zakonu tudi nima več diskrecijske pravice, da bi posegal v odločitve komisij.

Umetniški standardi

Na tiskovni konferenci so tako poleg ministra in direktorja direktorata za ustvarjalnost Gašperja Trohe sodelovali predsedniki komisij različnih umetniških področij in na kratko povzeli rezultate letošnjega programskega razpisa. Večina med jimi je poudarjala, da so ocenjevali kvaliteto in celovitost večletnega programa, pa tudi, da je je konkurenca med kandidati ostra. Kot smo lahko razbrali – glede na število prijaviteljev in izbrancev –, je bila tekma najbolj ostra na področju glasbe in uprizoritvenih umetnosti.

Predsednik komisije za glasbo Lovrenc Blaž Arnič je med drugim poudaril, da je programski razpis najbolj zahteven, saj morajo prijavitelji začrtati štiriletni program delovanja svoje organizacije. To z drugimi besedami pomeni, da so reference prijavitelja pomembne, se tudi točkujejo, a naloga komisije je, da ocenjeni program za naslednje obdobje. Skratka: ni abonentov, vsake štiri leta se na novo presoja kvaliteta vseh prispelih načrtovanih programov.

Prav pomanjkanje programske, večletne usmeritve je bil s strani komisije tudi glavni očitek akademskemu pevskemu zboru (APZ) Tone Tomšič in razlog, da ga niso predlagali v sofinanciranje.

Na področju uprizoritvenih umetnosti, kjer je decembra najbolj zavrelo, je preverjanje pritožb vendarle pripeljalo do sprememb, kot je pojasnil predsednik te komisije Jernej Novak. Mini teater, ki so mu zaradi poslovnih kriterijev v prvem krogu presoj odvzeli del sredstev, je s ponovnim pregledom dobil dodaten denar. Izkazalo se je namreč, da so bili podatki, ki jih je ministrstvo dobilo o poslovanju tega teatra, napačni. Podobno so po ponovni presoji komisije sredstva odobrili tudi Društvu Škuc.

Razpisi še ostajajo

Na tiskovni konferenci so obenem poudarili, da se mnogi izpadli kandidati lahko prijavljajo na številne preostale razpise. Arnič je, denimo, poudaril, da s svojim programom APZ Tone Tomšič bolj sodi prav na ta razpis. Novak pa je za festivale: Mesto žensk, Exodus, Ex Ponto, ki so tokrat izpadli iz programskega sofinanciranja, podobno dejal, da s svojo festivalsko usmerjenostjo bolj ustrezajo zahtevam večletnega projektnega razpisa. Oba razpisa sta trenutno v teku, večletni projektni je je vreden malo več kot milijon evrov, drugi pa slabega pol milijona evrov.

Prav tako ministrstvo opozarja na evropske razpise. Evropska sredstva so se sedaj odprla tudi za nevladnike, je poudaril minister. To je pomembno predvsem zato, ker evropski skladi namenjajo precejšnje subvencije. Mednje sodi evropski socialni sklad, ki sredstva namenja za zaposlovanje mladih. »Kdor bo uspešen na teh razpisih, bo v boljšem položaju,« pravi Grilc.

Ministrstvo sicer načrtuje še več sprememb: nekaj napora bo šlo v krepitev kulturnega trga (denimo privabiti več zasebnega denarja na področje vizualnih umetnosti), prestrukturiralo se bo financiranje filmskega področja itd. Sporočilo ministra, ki stavi na razvijanje raznovrstne, kvalitetne in dostopne kulture, je jasno: slovenska kultura ne bo mogla preživeti zgolj z državnimi subvencijami.

Spet nevladniki

Ob tem je Grilc ponovno poudaril, da ministrstvo med svoje prioritete umešča nevladne zavode in samozaposlene v kulturi. Sredstva zanje danes znašajo deset odstotkov proračuna ministrstva, njegov cilj pa je doseči, da se bodo v bodoče zviševala.

Tiskovne konference se je udeležila tudi predstavnica društva Asociacija, krovnega združenja, ki skrbi za interese nevladnih organizacij. Zanje problem programskega razpisa ni njegova vsebina, tudi ne strokovnost strokovnih komisij in tudi ne ambicija ministrstva izbrati najboljše, najkvalitetnejše programe.

Problem tega in sorodnih razpisov je predvsem problem delovanja kulturnega sistema kot celoti in nesorazmerij v njem: od programskega razpisa so namreč odvisne eksistence ljudi, ki delujejo na nevladnem področju. Ministrstvo res program nevladnih zavodov po pomenu postavlja ob bok programom javnih ustanov, a osnovna diskrepanca med obema področjema ostaja: zaposleni v javnih zavodih v kulturi obdržijo svoje plače tudi tedaj, ko se zmanjšajo sredstva za programe teh ustanov, medtem ko izguba programskih sredstev na nevladnem področju pogosto ogrozi preživetje tako teh zavodov kot njihovih akterjev.