Slikarsko mojstrovino Celjski strop uvrščamo med najpomembnejše umetnostne spomenike zgodnjega novega veka na Slovenskem. Odkrita je bila pred natančno stotimi leti, šteje pa jih več kot štiristo. Naročniki so bili grofi Thurn-Valsassina, ki so zgradili tudi Staro grofijo, v kateri lahko občudujemo enega najstarejših iluzionističnih stropov pri nas. V dvorani pa ni bil le strop, ampak tudi deset ogromnih portretov grofov, predstavnikov rodbine Thurn-Valsassina, ki so še danes v zasebni lasti. Zdaj se vračajo »domov«, v Staro grofijo pod Celjski strop, kjer bodo na ogled do 30. avgusta.
Razstavo desetih monumentalnih portretov – merijo približno 260 centimetrov v višino in 150 centimetrov v širino – bodo ob stoti obletnici odkritja Celjskega stropa odprli jutri. Avtorja razstave višja kustosinja Gabrijela Kovačič in kustos Davor Mlinarič sta pojasnila, da gre za portretno galerijo prednikov, ki je bila, sodeč po inventarnem popisu iz leta 1663, postavljena prav v dvorani s Celjskim stropom. »Thurn-Valsassina je grofovska oziroma plemiška družina, ki je dala postaviti Staro grofijo, eden od predstavnikov je naročil tudi ta znameniti strop. Prav maja praznujemo stoto obletnico odkritja Celjskega stropa, ki je še vedno ohranjen in situ. Star je dobrih 400 let in je edini znani primerek takega stropa v Sloveniji, raziskave, ki so objavljene v knjigi, ki smo jo izdali leta 2024, pa kažejo, da smo edini, ki še imamo tak strop tudi v širšem evropskem kulturnem prostoru. Gre za tempero na platno, ki je prvi primer takega iluzionističnega stropa pri nas,« je razložila Kovačičeva.
| Razno
Komentarji