Polovica meni, da gre kulturi manj kot pet milijonov

»V raziskavi nas je predvsem zanimal odnos javnosti do kulture, še posebej vprašanje občinstev in njihovih preferenc, najnovejše stanje na področju kulturne potrošnje in udejstvovanja v kulturi v splošni populaciji. Ministrstvo za kulturo namerava rezultate raziskave vključiti v analizo, ki bo del Nacionalnega programa za kulturo.« Tako so na ministrstvu odgovorili na vprašanje, kaj je bil vzrok, da so naročili raziskavo Odnos do kulture/Udejstvovanje v kulturi.

Izvajalca, agencijo Valicon, so izbrali na podlagi javnega naročila blaga in storitev, katerih vrednost brez DDV ne preseže 20 tisoč evrov. Ministrstvo je povpraševanje poslalo podjetju Interstat, Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede in Valiconu. Prejeli so ponudbi fakultete in Valicona, vendar pa so s FDV naknadno sporočili, da od nje odstopajo. Raziskavo naj bi ministrstvo tudi javno objavilo, kdaj, še ni jasno.

Raziskava kot spletna anketa

Raziskavo je Valicon izvedel z računalniško podprtim spletnim anketiranjem (CAWI) in Valiconovim spletnim panelom jazvem.si. Spletni panel jazvem.si je skupina vnaprej izbranih več tisoč posameznikov, ki so pripravljeni sodelovati v spletnih raziskavah, za sodelovanje v anketi pa so tudi simbolično nagrajeni. Velikost vzorca anketiranih je bila 1019 in naj bi bila reprezentativna glede na spol, starost, regijo, tip naselja in izobrazbo. Raziskava je bila kvantitativne narave, kar pomeni, da dobljenih rezultatov ne vrednoti oziroma interpretira.

Vendar pa bi Valiconovo spletno anketo, katere vzorec anketiranih je bržkone preskromen za kakšne pomembnejše zaključke, le težko označili za domišljeno raziskavo. Ne le zato, ker ne prinaša kakšnih nepričakovanih in tudi pri snovanju kulturne politike dejansko uporabnih rezultatov, ampak ker pri obdelavi materije ostaja, milo rečeno, na površini. Določene segmente odpravi z vprašanjem ali dvema, zelo rada pa se poglablja v tančine demografskih, spolnih, starostnih, izobrazbenih in ekonomskih posebnosti in odstopanj pri posameznih odgovorih.

Siddharta in potem?

V sklopu vprašanja, kolikokrat so anketiranci v zadnjem letu brali knjigo (natančneje bi bilo seveda prebrali), obiskali kulturni spomenik, javno knjižnico, bili na koncertu, v »gledališču oziroma si ogledali gledališko predstavo« (je to sedaj eno in isto ali ne?) in tako naprej, denimo izvemo, da 40 odstotkov anketirancev ni obiskalo nobenega koncerta, deset odstotkov pa jih je bilo na koncertu več kot petkrat. Pri konkretnem vprašanju, na katerem koncertu so bili nazadnje, pa nam rezultati sporočijo, da na koncertu Siddharte (7 odstotkov) in na koncertu pevskih zborov (5 odstotkov), medtem ko drugih navedb ni, saj jih je omenilo premalo anketirancev, torej manj kot trideset. Podobno neuporabni so denimo tudi rezultati vprašanja, v katerem gledališču ste si nazadnje ogledali gledališko predstavo. Odgovor z najvišjim odstotkom (21) sporoča, da so bila to »mestna prizorišča«, potem »kulturni dom, dvorana« (8 odstotkov), sledijo pa navedbe konkretnih gledališč: Špas teater (6 odstotkov), SNG Drama (katera? – 6 odstotkov), Celje (najbrž gre za SLG Celje – 6 odstotkov) in MGL (5 odstotkov). Kaj so to »mestna prizorišča«, ne izvemo.

Malo smisla prinašajo tudi odgovori na vprašanja, ki od anketirancev zahtevajo, da ocenijo povprečno višino vstopnice za gledališče, muzej, opero, kino in tako naprej. Veliko bolj pa je uporabno vprašanje, koliko bi morale stati, da bi večkrat obiskali te ustanove. V povprečju bi anketiranci za gledališko predstavo ali muzejsko vstopnico namenili 6 evrov, za operno predstavo 12 in za kino 5 evrov. A za druge kulturne dobrine spet ni podatkov. Zato si je kar težko predstavljati, kaj si bodo z obstoječimi pri pisanju prihodnjega nacionalnega program za kulturo lahko pomagali na ministrstvu.

Brez kulture ne bi bilo države

Osnovni namen ankete je bil detektirati odnos do kulture. Desetim odstotkom kultura ne pomeni nič ali nič posebnega. Največji delež (36 odstotkov) sestavljajo tisti, ki jim kultura pomeni življenje, način življenja, način obnašanja, povezanost, odnos do ljudi, spoštovanje kulture, umetnikov in stvaritev. Za 19 odstotkov anketiranih je kultura zgodovina, dediščina, tradicija, narodna identiteta in pripadnost, 38 odstotkov pa tudi meni, da brez slovenske kulture in umetnosti ne bi imeli samostojne države. Skoraj polovica je prepričana, da dela slovenskih umetnikov niso nič slabša od del tujih ustvarjalcev.

Čeprav ne ravno za pisce nacionalnega programa za kulturo, pa je zanimiv podatek, da 35 odstotkov anketirancev meni, da si »zares dober umetnik lahko s svojim delom zasluži za samostojno življenje«, 27 odstotkov, da je slovenski trg premajhen, da bi umetniki lahko preživeli, zato je »prav, da jih država finančno podpira«, 22 odstotkov pa, da »naša država dopušča, da umetniki živijo v revščini«. Po drugi strani pa anketiranci nimajo realnih pogledov na financiranje kulture, saj polovica vprašanih meni, da država za kulturo in umetnost nameni manj kot 5 milijonov evrov na leto, in le pet odstotkov jih ve, da je državni proračun za kulturo višji od 101 milijona evrov. Dejansko je letos iz državnega proračuna kulturi namenjeno 155 milijonov evrov, občine pa bodo prispevale še dodatnih 130 milijonov evrov. Najbrž iz teh podatkov ministrstvo ne kani potegniti nauka, da je treba kulturi nameniti manj denarja.

»Klasika« in »sodobne umetnosti«

Anketiranci so se morali v sklopu vprašanj o odnosu do kulture odzvati tudi na naslednjo trditev: »Umetnost in politični aktivizem nista za skupaj. Umetniki naj se ukvarjajo z umetnostjo, drugo pa naj pustijo pri miru.« Če pustimo ob strani problematičnost in tendenčnost te trditve, pa je blizu 27 odstotkom, skoraj tridesetim odstotkom ni ne blizu ne daleč, 15 odstotkom pa sploh ni blizu. Kaj si bo s tem podatkom pomagalo ministrstvo, ko bo snovalo svoje programe in strategije, bo vsekakor vredno spremljati.

Na danes v razumevanju umetnosti že precej stereotipno vprašanje, katera umetnost vam je bližje, klasična ali sodobna, je 68 odstotkov odgovorilo, da klasična. A kaj je za sestavljavce ankete klasična in kaj sodobna umetnost? Klasična je tista, »ki želi nagovarjati širše občinstvo in izhaja iz tradicionalnih motivov, kot so upodobitve ljudi (npr. portret, akt), živali, predmetov (npr. tihožitja), pokrajine«. Bolj sodobna pa tista, »ki raziskuje nove načine ustvarjanja, je družbeno kritična, včasih tudi provokativna«. Brez komentarja.

Vprašanje je tudi, ali smo potrebovali Valiconovo anketo, da bi lahko izvedeli, kako dosežkov slovenskih umetnikov, športnikov in znanstvenikov večinoma nimamo za enakovrednih in da jo znanstveniki, ko jih primerjamo s športniki, odnesejo precej bolje od umetnikov ...

Največ jih bere knjige

Na vprašanje, »kolikokrat ste v zadnjih dvajsetih mesecih v Sloveniji ... «, je 47 odstotkov tistih, ki so se v zadnjem letu kulturno udejstvovali, odgovorilo, da so več kot petkrat brali knjigo, 18 odstotkov jih je v tej frekvenci obiskalo kulturni spomenik ali drugo kulturno znamenitost, 31 odstotkov si jih je več kot petkrat ogledalo ali poslušalo program na TV ali radiu, 36 odstotkov jih je bilo več kot petkrat v knjižnici, deset odstotkov na koncertu, 14 odstotkov v kinu (največ jih je seveda videlo film Pr'hostar), 6 odstotkov jih je več kot petkrat obiskalo muzej ali galerijo in toliko tudi gledališko predstavo.

Trije odstotki anketirancev so več kot petkrat obiskali literarni dogodek, še manj od tega pa plesno, baletno ali operno predstavo, dogodek s področja oblikovanja ali javno razprav na temo kulture. A to so odstotki tistih, ki so seveda se udejstvovali v kulturi. Po drugi strani namreč kar 79 odstotkov vprašanih v zadnjem letu ni bilo na nobeni plesni, baletni ali operni predstavi, 74 odstotkov na nobenem literarnem dogodku, 71 na nobenem dogodku, povezanem s kulturno dediščino, 63 na nobenem arhitekturnem dogodku, 55 odstotkov na nobeni gledališki predstavi, 51 odstotkov ni obiskalo muzeja ali galerije, 40 odstotkov jih ni šlo nikoli v kino ter na koncert, 17 odstotkov pa ni (pre)bralo nobene knjige. Kot že vemo, so na splošno ženske pogostejše uporabnice kulture, dogodke večino obiskujemo skupaj s partnerjem, nekaj manj s prijatelji, osemnajst odstotkov z otroki, sedem odstotkov v okviru šole.

Že pregovorno skoraj polovica vprašanih v zadnjem letu ni kupila niti ene knjige, kar 90 odstotkov nobene e-knjige ter 77 odstotkov nobenega cedeja ali devedeja. Le sedemnajst odstotkov jih je kupilo pet ali več tiskanih knjig, e-knjigo pa le dva odstotka anketiranih.

Facebook vir informacij

Za snovalce nove medijske zakonodaje pa bo morda le uporaben naslednji podatek: 49 odstotkov vprašanih se o kulturi primarno ali kot dodaten vir informira na družabnem omrežju facebook (twitter le dva odstotka), medtem ko kot primarni vir informiranja o kulturi časopise in revije navaja samo še 8 odstotkov, 33 odstotkov pa kot sekundarni ali nadaljnji vir. In še podatek za delodajalce: v službah se večina vprašanih le redkokdaj pogovarja o kulturi.

Valicon je za raziskavo prejel 13.828,70 evra.