Pomen kreativnega sektorja za gospodarsko transformacijo

»V času velikih gospodarskih sprememb, ki zahtevajo pre­obrazbo našega gospodarstva, je treba oblikovanje razumeti kot strateško gospodarsko funkcijo, saj se nam slabo piše, če bomo svojo konkurenčnost gradili na nizkih cenah,« o pomenu kulturnega in kreativnega sektorja meni Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Kot primer dobre prakse kulturne in kreativne industrije je pogosto navedena sosednja Avstrija. Tam v teh industrijah deluje kar okoli sedemdeset tisoč podjetij s približno dvesto tisoč samozaposlenimi in zaposlenimi, ki so lani imeli za več kot 28 milijard evrov prometa.

Da. Drug primer, morda boljši v smislu globalnega pozicioniranja svojega sektorja, je Švedska. Tam se ne ponašajo s tem, kar je proizvedeno na Švedskem, temveč s sloganom Designed in Sweden, torej Oblikovano na Švedskem, in s tem postavljajo globalni standard dobrega oblikovanja, pri katerem Skandinavci tudi sicer veljajo za svetovno velesilo. Verjamem v inovativnost in izvirnost slovenskega oblikovanja, zato mislim, da si moramo podobne ambicije postaviti tudi mi. V preteklosti smo to znali, ker so bile naše industrije v večji meri usmerjene na trg končnih izdelkov, zato imamo celo paleto svetovno prepoznavnih izdelkov vrhunskega industrijskega oblikovanja, naj gre za stol Rex, Iskrin telefon ali Mächtigov kiosk.

Kako lahko država bolj sistematično spodbuja sodelovanje s kreativnim sektorjem?

Najprej s tem, da spremenimo svojo miselnost, ustvarjalnost moramo postaviti v središče družbenih vrednot. Poročilo urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) o produktivnosti prinaša neprijetno ugotovitev – pri ustvarjalnem mišljenju naši osmošolci dosegajo slabše rezultate kot v večini drugih držav Evropske unije, šibki smo tudi pri domišljiji. Če bomo znali kot razlikovalni element pozicionirati našo inovativnost, oblikovanje, sposobnost razvijanja dobre uporabniške izkušnje, je lahko kreativni sektor eden od najpomembnejših pogonov gospodarske preobrazbe. Kot rad rečem: da bo slovensko gospodarstvo prepoznavno po svetu po lastnih izdelkih, tehnologijah in rešitvah, ki bodo rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna. Zato moramo narediti premik k podjetjem, ki temeljijo na oblikovanju, da ne rečem celo družbi, ki temelji na oblikovanju.

Gospodarski pomen kulturnih in kreativnih industrij je večji, kot se kaže na prvi pogled.

To je pomemben sektor, v katerem deluje veliko malih igralcev. Vidim dve komponenti: na eni strani je enabler, pospeševalnik drugih panog, da dosegajo večjo dodano vrednost, na drugi pa tudi samostojen izvozni sektor brez geografskih meja. Ko prodajaš digitalno rešitev, ni razlike, ali jo prodajaš lokalno ali na drug konec sveta. V EU naj bi ta sektor ustvaril 354 milijard evrov dodane vrednosti, dobrih pet odstotkov. V njem je aktivnih dvanajst odstotkov podjetij, ki zaposlujejo šest odstotkov delovne sile.

Kakšen je položaj v Sloveniji v primerjavi z Evropo in svetom?

Po ugotovitvah Centra za kreativnost (CzK) so pri nas številke primerljive z EU. V gospodarskem smislu nas skrbijo relativno nizka vlaganja v neopredmeteni kapital, torej tudi v oblikovanje, intelektualno lastnino, znanje zaposlenih in organizacijo. Tukaj po Umarjevem poročilu o razvoju zaostajamo tako za vodilnimi državami inovatorkami kot za Višegrajsko skupino. Oblikovanje očitno podjetja premalo razumejo kot strateško priložnost. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport s projektom Kompetenčni center za design management razvija drugačno kulturo, torej preobrazbo podjetij, razvoj novih izdelkov in uporabniško izkušnjo, ki temelji na oblikovanju. Vključena podjetja kažejo večjo dodano vrednost, večjo odpornost in boljše cene.

Že definicije kulturne in kreativne industrije so marsikje v Evropi in tudi pri nas nedorečene.

V vsakem primeru je kreativni sektor pomembna gospodarska panoga, naj ga razumemo kot oblikovanje, znamčenje in komunikacijo, film, glasbo, razvijanje iger in aplikacij, vrsto podpornih dejavnosti za industrijo srečanj, ki je pomemben spodbujevalec slovenskega turizma.

Pri nas kulturne in kreativne industrije prispevajo okoli 3,5 odstotka BDP, kar je po statistiki okoli pol odstotka manj od ­povprečja EU.

To pomeni, da imajo še veliko potenciala.

Za Slovenijo velja, da je, podobno kot v drugih razvitih državah, eden od največjih problemov financiranje teh industrij. Neinstitucionalni sektor je večinoma neprofitni.

Podjetjem v tem sektorju so na voljo vsi podporni ukrepi, ki jih razvija ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Čeprav je organiziranost ponudnikov različna, so večinoma organizirani kot samostojni podjetniki in gospodarske družbe, opravljajo torej gospodarsko dejavnost ter ustvarjajo prihodke na trgu. Imate prav, pomembno je, kakšno je podporno okolje za razvoj te dejavnosti. Zagovarjam, da je gradnja podpornega ekosistema bistveno bolj učinkovita, kadar nastaja od spodaj navzgor. Zato priporočam nadaljnje povezovanje in organiziranje sektorja ter njegovo vključevanje v sistemske oblike podpore, recimo strateškorazvojna inovacijska partnerstva. Načrtovanje razvoja je namreč vedno kreativna funkcija, podjetja, ki gradijo na oblikovanju, so tržno in razvojno uspešnejša in odpornejša. Zato je zame pomembno spoznanje, da moramo v to področje investirati več, pa ne le kot država, ampak tudi kot gospodarstvo.

Kje vidite možnosti povezovanja?

Mislim, da je v tem mandatu dozorelo spoznanje o nujnosti medsektorskega pristopa na tem področju. Kultura, gospodarstvo, šolstvo, znanost in inovacije, vsi ti resorji imamo odgovornost, da skupaj razvijamo ta sektor, seveda vsak s svojega zornega kota, vendar s skupno strateško ambicijo: krepitev sektorja in njegovega izvoznega potenciala ter njegova integracija v razvojne procese gospodarstva, da bo to v večji meri razvijalo prebojne rešitve. Doslej je bilo nekaj primerov takšnega povezovanja. Podpora Netflixovi produkciji v Sloveniji je primer uspešne skupne podpore, podprli smo uspešno izvedbo Mednarodnega oblikovalskega sveta (International Design Council) in podelitev evropskih oblikovalskih nagrad v Sloveniji. Najpomembnejši projekt ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je nedvomno Kompetenčni center za design management, ki z vključenimi podjetji, denimo Adrio, dokazuje, kako prebojna so lahko slovenska podjetja, ki temeljijo na oblikovanju.