Tiskane izdaje
Mednarodni tisk znova poroča o arheološkem odkritju, za katerega so zaslužni naključni, rekreativni potapljači, ki o svojih odkritjih obveščajo profesionalne arheologe.
Novica prihaja iz Izraela, kjer sta Ran Feinstein in Ofer Raanan v zalivu pred Cezarejo med potopom naletela na ostanke potopljene starorimske ladje, ki so skrivali najpomembnejši tovrstni zaklad, odkrit v zadnjih treh desetletjih.
Cezareja je bila v antiki pomembno pristanišče, zgrajeno predvsem v času Heroda Velikega in poimenovano po prvem starorimskem cesarju. Njeno ime ne izhaja od Cezarja, pač pa od cesarja Avgusta Oktavijana.
Potapljača sta odkrila več bronastih skulptur, za njima pa so območje raziskali arheologi Izraelskega nadzorstva za antiko. Rezultat je odkritje izjemno redkih in tudi odlično ohranjenih primerkov bronastih kipov, svetilk, vrčev in drugih predmetov, poleg tega pa tudi tisočev kovancev s podobami cesarjev Konstantina in Licinija.
Zadnji je bil vzhodni Avgust, skupaj s Konstantinom pa sta leta 313 izdala znameniti Milanski edikt, ki je kristjane v cesarstvu prvič izenačil s pripadniki drugih verstev in prinesel konec pregona ter kmalu privilegirani položaj.
Namesto v reciklažo v zgodovino
Nekatere odkrite predmete so lahko datirali v Konstantinovo 4. stoletje, nekateri pa so tudi veliko starejši in so njihov nastanek postavili v obdobje 1. ali 2. stoletja. Med njimi so, denimo, svetilka, ki prikazuje sončnega boga Sola, skulptura, ki prikazuje boginjo Luno, fragmenti bronastih kipov v naravni velikosti, sklepajo pa, da so se ohranili ravno zaradi nesrečnega antičnega potopa.
Bron je bil namreč dragocen, izdelke, ulite v njem, so najpogosteje pretopili, zato so ohranjeni reprezentančni antični bronasti kipi danes izjemno redki. Arheologi sklepajo, da je bil tovor na ladji, katere ostanke sta odkrila potapljača, namenjen prav reciklaži, a je nevihta na morju odločila drugače.
Sredozemsko morje nedvomno skriva še veliko antičnih zakladov. Lani je neki izraelski potapljač v bližini Cezareje odkril kar okoli 2000 zlatnikov, a ne antičnih, pač pa iz srednjega veka, iz 10. stoletja.
