Poziv k premišljeni kulturni politiki
Kulturna politika naj spodbuja razmere za razmah umetnosti, zaščiti kulturno dediščino in omogoča življenje ljubiteljske kulture, so zapisali.
Odpri galerijo
Svet za kulturo v pozivu, ki so ga oblikovali minulo sredo, politike tudi opominja, da z ustrezno medijsko zakonodajo zaščitijo kulturne vsebine v javnih medijih. FOTO: Sandi Fiser
Ljubljana - Nacionalni svet za kulturo je izoblikoval poziv parlamentarnim strankam oz poslancem DZ h kulturni politiki, ki bo zagotavljala avtonomno ustvarjanje umetnosti in jo zaščitila pred ideološkimi ali tržnimi prilaščanji. Kulturna politika naj spodbuja razmere za razmah umetnosti, zaščiti kulturno dediščino in omogoča življenje ljubiteljske kulture.
Svet za kulturo v pozivu, ki so ga oblikovali minulo sredo, politike tudi opominja, da z ustrezno medijsko zakonodajo zaščitijo kulturne vsebine v javnih medijih.
»V predvolilnih in povolilnih razpravah o prihodnosti slovenske družbe razmišljanja o kulturi niso bila v ospredju, tudi prelomnih vizij o tem, kaj nam kultura kot skupnosti še lahko prinese, ni bilo zaznati. V primerjavi s prvimi leti po osamosvojitvi kulturo v javnem prostoru - tako v politiki kot medijih, pa tudi v okvirih državnega proračuna - vse bolj odrivamo na stran,« piše v sporočilu za javnost.
»Ko je bilo med krizo treba zategniti pas, je bilo to z najmanj slabe vesti storjeno ravno na področju kulture, pri čemer smo močno ogrozili celo kulturno dediščino, dar, ki so nam ga zapustili naši predniki v hrambo, ne pa v razdejanje. Stranke, ki jim je pripadel kulturni resor, nanj niso bile videti prav posebno ponosne, čeprav bi upravičeno lahko bile, saj gre za izjemno pomemben segment našega javnega življenja, ki je tesno povezan z identiteto skupnosti ter ponuja odgovore na temeljna vprašanja o tem, od kod in kaj smo ter kaj nas čaka v prihodnosti,« so zapisali člani sveta za kulturo, predsednica Uršula Cetinski, Andrej Gaspari, Uroš Lajovic, Silvan Omerzu, Tone Partljič, Jadranka Plut in Andreja Rihter.
Člani sveta so na koncu poziva med drugim še opozorili, da za družbo ni koristno le to, kar prinaša dobiček: »Kajti če bi poslušali samo smrtonosno petje siren, ki nas žene, da se pehamo za dobičkom, kot se je izrazil filozof Nuccio Ordine, bi ustvarili bolno skupnost brez spomina, ki bi zbegana izgubila občutek zase in za življenje.«
Svet za kulturo v pozivu, ki so ga oblikovali minulo sredo, politike tudi opominja, da z ustrezno medijsko zakonodajo zaščitijo kulturne vsebine v javnih medijih.
»V predvolilnih in povolilnih razpravah o prihodnosti slovenske družbe razmišljanja o kulturi niso bila v ospredju, tudi prelomnih vizij o tem, kaj nam kultura kot skupnosti še lahko prinese, ni bilo zaznati. V primerjavi s prvimi leti po osamosvojitvi kulturo v javnem prostoru - tako v politiki kot medijih, pa tudi v okvirih državnega proračuna - vse bolj odrivamo na stran,« piše v sporočilu za javnost.
»Ko je bilo med krizo treba zategniti pas, je bilo to z najmanj slabe vesti storjeno ravno na področju kulture, pri čemer smo močno ogrozili celo kulturno dediščino, dar, ki so nam ga zapustili naši predniki v hrambo, ne pa v razdejanje. Stranke, ki jim je pripadel kulturni resor, nanj niso bile videti prav posebno ponosne, čeprav bi upravičeno lahko bile, saj gre za izjemno pomemben segment našega javnega življenja, ki je tesno povezan z identiteto skupnosti ter ponuja odgovore na temeljna vprašanja o tem, od kod in kaj smo ter kaj nas čaka v prihodnosti,« so zapisali člani sveta za kulturo, predsednica Uršula Cetinski, Andrej Gaspari, Uroš Lajovic, Silvan Omerzu, Tone Partljič, Jadranka Plut in Andreja Rihter.
Člani sveta so na koncu poziva med drugim še opozorili, da za družbo ni koristno le to, kar prinaša dobiček: »Kajti če bi poslušali samo smrtonosno petje siren, ki nas žene, da se pehamo za dobičkom, kot se je izrazil filozof Nuccio Ordine, bi ustvarili bolno skupnost brez spomina, ki bi zbegana izgubila občutek zase in za življenje.«
