Leto presežkov in posodabljanja zastarele zakonodaje

Izteka se leto, v katerem sta prvič v zgodovini evropskih prestolnic kulture dve mesti nastopili kot eno, Nova Gorica in Gorica. Raznolik program, ki je kulturo dojemal v kar najširšem pomenu ter segel tudi zunaj omenjenih destinacij, je pritegnil številne obiskovalce, turiste in (tuje) novinarje, s čimer se regija nadeja trajnejšega učinka. Kulturno področje v ožjem pomenu pa so v letu 2025 med drugim zaznamovali kadrovske zadeve, filmski uspehi, častitljive obletnice, Art Vital v Cukrarni in daljši Slovenski knjižni sejem.

Čander in Šteger odstopata, Alma Čaušević Klemenčič napoveduje digitalno preobrazbo

Kot je že v navadi, smo ob koncu leta, natančneje 3. decembra, na ta veseli dan kulture, izvedeli, kdo prejme veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v zadnjih treh letih. Za opus je upravni odbor Prešernovega sklada, ki mu predseduje kustosinja Zdenka Badovinac, nagradil industrijskega oblikovalca Sašo Mächtiga ter koreografinjo in plesalko Matejo Bučar, drugi nagrajenci pa so vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, režiser in direktor fotografije Gregor Božič, režiserka in scenaristka Petra Seliškar, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak.

Kaj pravi statistika?

Medtem ko jim bodo nagrade izročili na državni proslavi na predvečer kulturnega praznika, je ob veselem dnevu kulture statistični urad objavil podatke o kulturnih dogodkih, njihovi obiskanosti in sredstvih, namenjenih kulturi, tako iz žepov pristojnega ministrstva kot nas, prebivalcev, za lansko leto. Iz njihovih ugotovitev izhaja, da je država lani za kulturo namenila skupno 610,1 milijona evrov, kar je 287 evrov na prebivalca, posameznik pa je za kulturo povprečno porabil 263 evrov.

Prireditve v kulturnih domovih, gledališčih in glasbenih ustanovah so v letu 2024 pritegnile skupno okoli 3,9 milijona obiskovalcev. Nekaj več kot četrtina dogodkov je bila brezplačnih, večino so pripravili kulturni domovi. Skupno se je v raznih kulturnih ustanovah zvrstilo več kot 25.000 dogodkov, nekaj več kot polovica v lastni produkciji oziroma koprodukciji.

Razstave v muzejih, ustanovah z muzejskimi zbirkami in galerijah so ob tem privabile 2,8 milijona obiskovalcev. Od skoraj 1200 jih je bilo več kot 800 stalnih, 365 pa začasnih. V muzejih in galerijah se je dodatnih 38.000 izobraževalnih dogodkov udeležilo kar 983.000 ljudi.

Organiziranih je bilo 160 kulturnih festivalov, v okviru teh pa 4388 prireditev. Največ so jih pripravili kulturni domovi in centri za kulturo. Okoli 1,7 milijona ljudi si je v kinu ogledalo domače (41) in tuje (363) filme, filmski delavci pa so ustvarili 26 celovečercev ter 74 kratko- in srednjemetražnih filmov. In če si je občutno več ljudi ogledalo tuje filme, ker jih je bilo tudi na ogled več, si je posameznega slovenskega v povprečju ogledalo več gledalcev kot tujega. Slovenske stvaritve sicer prednjačijo na področju knjige: od 5271 lani izdanih naslovov tiskanih knjig in brošur jih je bilo več kot dve tretjini (68,6 odstotka) izvirnih, ostalo pa prevodi. Natanko 1987 je bilo leposlovnih del, pri čemer je bil delež knjig slovenskih avtorjev 57,9-odstoten. V knjižnice je bilo vpisanih 441.000 članov, od tega 70 odstotkov odraslih. Knjižnico so v povprečju obiskali 20-krat ter si izposodili 49 enot gradiva, skupno pa so knjižnice imele 8,7 milijona obiskov.

Oder - Dolgi postopki, nova imenovanja

Ko je govor o odrih, a ne glasbenih, lahko rečemo, da je bilo dogajanje pestro: na njih seveda, še bolj pa za njimi in okrog njih. V mislih imamo predvsem gledališke; kar nekaj ključnih so zaznamovale spremembe na vodilnih položajih. Marca je direktorica Slovenskega mladinskega gledališča s polnim mandatom v njegovi jubilejni 70. sezoni postala dotedanja v. d. direktorice Inga Remeta. Izkušena kulturna menedžerka, v preteklosti je vodila Gledališče Glej, je nasledila Tiborja Miheliča Syeda, potem ko je ta lani postal vodja Kina Šiška, dolgoletnega umetniškega vodjo SMG Gorana Injaca pa je julija nasledil Marko Bratuš, prej umetniški vodja SNG Nova Gorica. To mesto je nato zasedla igralka in režiserka Neda Rusjan Bric, tudi ena od glavnih pobudnic EPK GO! 2025, njegova umetniška svetovalka ter režiserka slovesnosti ob odprtju.

Zadržimo se še malo na ob-, čez- oziroma brezmejnem območju. Eden od osrednjih projektov EPK je bil Dodekalogija 1972–1983 Tomija Janežiča, celoletni gledališki omnibus iz dvanajstih predstav (vsak mesec je bila na ogled ena). »Orisuje mrežo življenjskih usod, ki se raztezajo skozi čas ter so zaznamovane s potovanji in selitvami. Predvsem pa je to omnibus o gledališču samem,« piše v opisu.

Še en zajeten in ključen (odrski) projekt EPK je bil Brezmejno telo plesne skupine MN Dance Company. Skladno z razvojno strategijo za sodobni ples, ki ga je ministrstvo za kulturo v začetku mandata prepoznalo kot enega najbolj prekariziranih sektorjev v sodobni umetnosti, je vlada na novembrskem obisku na Goriškem napovedala ustanovitev javnega zavoda, ki bo deloval v Novi Gorici in Celju. Kot so zagotovili na ministrstvu, bodo s tem poskrbeli za trajnostno nadaljevanje EPK in nadaljnji razvoj sodobnega plesa na Goriškem.

Nazaj h gledališčem, najprej k tistemu, ki ji je najbliže, v Trstu: vodenje Slovenskega stalnega gledališča je za triletno obdobje s 1. decembrom prevzela dotlej vodja kabineta ministrice za kulturo Nina Ukmar. Bliže »centru« in v njem pa ni šlo vse gladko. V Prešernovem gledališču Kranj so po odhodu Jureta Novaka na čelo Cankarjevega doma precej dlje, kot je bilo pričakovano, čakali na odločitev sveta mestne občine o direktorju oziroma direktorici s polnim mandatom. V kolektivu in stroki je največ podpore užival Novakov pomočnik in nato v. d. direktorja Rok Bozovičar, občinski veljaki pa naj bi dajali prednost lokalki Nuši Ekar, ki ji je komisija tudi namenila največ točk. Nazadnje je bil imenovan bolj izkušen kandidat. Še pred tem je PGK uspešno izvedel 55. Teden slovenske drame. Šeligovo nagrado je odnesla predstava Pet kraljev: k psihopatologiji neke monarhije Tiborja Hrsa Pandurja, pripravljena po kraljevskih kronikah Williama Shakespeara, v produkciji SLG Celje in režiji Livije Pandur.

Konec maja je presenetila napoved odstopa ravnateljice SNG Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel zaradi razhajanj s kolektivom. Odhod je napovedala za 1. december, da bi ministrstvo lahko imenovalo novega ravnatelja ali ravnateljico in da bi zagotovila lažji prehod. Razpis, v povezavi s katerim so se omenjala štiri imena, je bil enkrat ponovljen, nova ravnateljica, režiserka in pisateljica Ivana Djilas, pa imenovana tik pred zdajci.

Iz Drame prihaja tudi letošnja prejemnica Borštnikovega prstana Nataša Barbara Gračner, na že 60. srečanju v Mariboru pa je glavna nagrada pripadla uprizoritvi MGL Kazimir in Karolina Nine Rajić Kranjac, ki je prejela tudi nagrado za režijo. V mariborskem Baletu so sicer letos praznovali 20. obletnico premiere prve mednarodno prelomne stvaritve koreografa in umetniškega direktorja te hiše Edwarda Cluga, Radio and Juliet, ter 10. obletnico njegove prve celovečerne koreografske stvaritve Peer Gynt. SNG Opera in balet Ljubljana pa ima novega direktorja: do leta 2030 bo to njegov prejšnji umetniški vodja Marko Hribernik.

Glasba - Leto okroglih obletnic
 

Minevajoče glasbeno leto se končuje z grenkim priokusom, saj je rock skupina Dan D, ki je krepko redefinirala slovensko glasbo in jo postavila na najvišjo raven, ob 30-letnici delovanja napovedala samoukinitev. Zadnji koncert bo odigrala 31. decembra v domačem Novem mestu. Pred tem pa so izdali še poslovilni album. Častitljivo obletnico je imel tudi izjemen prvenec skupine Buldožer Pljuni istini u oči, ki je izšel pred petdesetimi leti. Večplastno umetniško mojstrovino so pri založbi Nika skupaj s še osmimi vinilnimi albumi izdali v posebni škatli Lik i dijelo.

Naše največje pokrito prizorišče, dvorana Stožice v Ljubljani, je gostilo kar nekaj odličnih dogodkov, nekateri so bili povezani z okroglimi obletnicami domačih glasbenikov in glasbenic. Na novo sestavljena zasedba Agropop je tam praznovala 40 let od svojih začetkov, deset let manj pa izvrstna zasedba Mi2, ki je pripravila rock veselico Življenje je praznik. Prav tako so tam trideset let rockanja proslavili Siddharta s spektaklom 30 za 30.

Eden najbolj pričakovanih koncertov je bil nastop mednarodne zvezde Senidah, ki ena najuspešnejših domačih glasbenic v tujini, predvsem na jugovzhodu. Prav tako težko pričakovan koncert je znameniti Magnificov božični koncert, s katerim se spet vrača v to dvorano. Tokrat z novim albumom Alpe Adria Club, svojim najbolj domačijskim izdelkom.

Najdaljši glasbeni staž, in sicer šestdesetletnico delovanja, pa so s koncertom v koprski Bonifiki praznovali legendarni Kameleoni.

Bakalina Velika so Jani in Samo Kutin, Dejan Lapanja, Matej Magajne, Marjan Stanić in Andrea Pandolfo. FOTO: Uroš Abram

Simfonični orkester RTV Slovenija letos zaznamuje sedemdeset let delovanja, kar je praznoval s koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pod dirigentskim vodstvom Lia Kuokmana in s slovitim solistom, enim najbolj znanih violinistov na svetu, Stefanom Milenkovićem. Desetletje več je praznoval Big band RTV Slovenija na jubilejnem koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma z legendarnim saksofonistom Chrisom Potterjem.

To je bilo tudi leto zanimivih albumov. Eden prvih je bil The Land We Knew the Best ljubljanskega Seattlečana Chrisa Eckmana, ki še vedno očara s svojimi zvočnimi krajinami. Spet je opozoril nase nenavaden duet Natriletno kolobarjenje s praho, projekt gledališčnika in po novem direktorja Cankarjevega doma Jureta Novaka in vsestranskega multiinštrumentalista Uroša Buha, ki je prikolobaril do tretjega albuma FM. Na glasbene odre se je vrnila Lara Baruca, in sicer ob petindvajseti obletnici izdaje svojega odmevnega drugega albuma Kar ne piše. Zelo liričen in poetski je prvenec Ob reki mmmm zasedbe Nika Prusnik & bratje Poljanec. Podobne poetske širine je prvenec skupine Salamander, ki ga je izdala kar pol stoletja po nastanku. Tretji album zasedbe Bakalina Velika Use kar sije nam je prav tako polepšal bivanje, največje diskografsko presenečenje leta pa je bil prvenec in edinec ljubljanske neofunk zasedbe Marcus 5, ki je delovala pred štiridesetimi leti.

Premiero sta imela dva prav posebna glasbena dokumentarca. V odmevu nekega stranišča režiserja Matevža Breclja razkriva ozadje snemanja albuma Odpotovanja Tomaža Pengova. Punk pod komunističnim režimom režiserja Andreja Košaka pa spregovori o prvi generaciji punkerjev in punk glasbenih skupin, nastalih po pojavu Pankrtov.

Naj glasbeni nedogodek leta je odločitev RTV Slovenija, da ne bo sodelovala na izboru za pesem Evrovizije, ker bo tam predstavnica izraelske javne RTV, države, ki izvaja genocid na okupiranih palestinskih ozemljih. Tako se je Slovenija pridružila številnim severnoafriškim in sredozemskim, po novem pa tudi celinskim članicam EBU pri tem bojkotu.

Film- Leto prvencev

Predlansko leto, smo zapisali ob koncu lanskega, je bilo za slovenski film prelomno – in res je bilo, kajti v produkciji je bilo rekordno število filmov, celovečerne filme pa je snemalo največ režiserk v zgodovini (Urša Menart, Ester Ivakič, Kukla in Urška Djukić). V letošnjem letu, torej v letu, ko slovenski film praznuje 120-letnico, smo v kinodvoranah lahko spremljali sadove omenjenega, uspehi slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev pa so slovensko kinematografsko produkcijo še naprej umeščali v sam vrh svetovnega filma. Med letošnjimi presežki tako nedvomno izstopa film Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić, slovenski kandidat za oskarja, ki je svetovno premiero doživel na 75. Berlinalu, kjer je prejel nagrado kritikov fipresci, prikazan pa je bil še na številnih festivalih po svetu in dobil vrsto priznanj, med drugim nagrado za najboljšo fotografijo na newyorškem festivalu Tribeca ter nagrado za montažo v Pulju. Guardian je režiserkin celovečerni prvenec nedavno uvrstil tudi na seznam 50 najboljših filmov, ki si jih je bilo letos mogoče ogledati v Združenem kraljestvu – zasedel je 13. mesto.

Med filmskimi presežki izstopa celovečerni prvenec režiserke Urške Djukić Kaj ti je deklica, slovenski kandidat za oskarja, ki je svetovno premiero doživel na Berlinalu. FOTO: promocijsko gradivo

Vidnejše mesto sta v slovenski kinematografski produkciji letos zasedla še dva igrana celovečerna prvenca – film Fantasy režiserke Kukle, ki je svetovno premiero doživel v Locarnu in katerega igralski kvartet si je prislužil srce Sarajeva, in film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo režiserke Ester Ivakič, ki so ga premierno prikazali na festivalu v Cottbusu, na Liffu pa je prejela nagrado fipresci. V kinematografih še odmeva tudi filmska priredba avtobiografskega romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, pod katero se podpisuje režiser Marko Naberšnik; film je pred nekaj dnevi prejel drugo zlato rolo, saj si ga je ogledalo že več kot 50.000 gledalcev po Sloveniji.

V polju animacije je številne uspehe požela slovenska koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta ter njeni ustvarjalci Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš in Jean-Claude Rozec, med drugim nagrajeni tako na Berlinalu kot v Karlovih Varih. Od slovenskih koprodukcij je ključno omeniti še kratki film hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića Mož, ki ni mogel molčati. Ta si je med drugim prislužil prestižno francosko filmsko nagrado cezar, pri njem pa je kot direktor fotografije sodeloval Gregor Božič, ki bo za svoje delo – to med drugim vključuje tudi film Fiume o morte!, letošnjo dokumentarno uspešnico hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, nastalo v slovenski koprodukciji – prejel nagrado Prešernovega sklada. Na področju filma bo ta v začetku prihodnjega leta romala še v roke režiserke Petre Seliškar za odmeven dokumentarni film Gora se ne bo premaknila, prav tako nagrajen na več tujih festivalih.

Kar pa zadeva domače: glavni zmagovalec 28. Festivala slovenskega filma je bil Kaj ti je deklica, ki je poleg vesne za najboljši celovečerni film prejel še pet nagrad, prav toliko kot film Fantasy, občinstvo pa je prepričal dokumentarec Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca. Sklenil se je tudi 36. Liffe, ki je na 302 projekcijah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu prikazal 93 celovečernih in tri sklope kratkih filmov iz 58 držav (nagrado vodomec in posebno omembo je žirija namenila filmoma Modra čaplja Sophy Romvari ter Lep in žalosten svet Cyrila Arisa), 21. Kino Otok pa je na program, ki je bil v znamenju trajnosti in dialoga, letos uvrstil 129 filmov iz 36 držav. Na 22. Animateki je velika nagrada mednarodne žirije pripadla filmu Winter in March Natalie Mirzoyan. Na Festivalu slovenskega filma so podelili tudi stanovsko nagrado Milke in Metoda Badjure, za življenjsko delo jo je prejel montažer Janez Bricelj, Društvo slovenskih režiserjev in režiserk pa je ob obletnici delovanja podelilo Štigličeve nagrade – nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo je prejela režiserka Nadja Velušček.

Še to: Slovenski filmski center je spomladi napovedal začetek snemanja desetih celovečercev, podprli so tudi razvoj devetih scenarijev za žanrske filme, ob 120-letnici slovenskega filma pa sta se v Kranjski Gori odvili slavnostni projekciji digitalno obnovljenih klasik Kekec in Srečno, Kekec.

Knjiga- Nove knjigarne, festivali in nagrade

Slovenska knjižna krajina je letos utripala v znamenju obletnic – praznovali smo 20. obletnico revije Bukla, ki pod okriljem Renate in Sama Ruglja že dvajset let povezuje ljubitelje in ustvarjalce knjig, prebira pa jo 40.000 bralcev, ter 80. obletnico Mladinske knjige, največje slovenske založbe. Z njo sta 80-letnico praznovali tudi Cankarjeva založba in revija Ciciban, najstarejša revija za otroke v Sloveniji, ki je v najboljših letih presegla naklado 100.000 izvodov.

Bralce sta prav tako razveseljevala desetletje pesniškega maratona ob svetovnem dnevu poezije ter 40. festival Vilenica, ki je v jubilejni izvedbi v središče postavil dela bolgarskega avtorja Georgija Gospodinova, kot slovenska avtorica v fokusu pa se je predstavila Maja Haderlap. Kar zadeva festivale, je vredno omeniti še novi pridobitvi – Vodnikova domačija Šiška nam je z letošnjim letom namreč podarila dva nova festivala, Jadranski val in Krimifest, s slednjim pa še novo nagrado pila za najboljši slovenski kriminalni roman, tokrat je pripadla Avgustu Demšarju za roman Estonia. Novo nagrado je uvedlo tudi Društvo slovenskih literarnih kritikov; kritiško ost je za najboljše literarnokritiško besedilo preteklega leta prejel Matjaž Zorec.

Toda vrnimo se k obletnicam. Poleg omenjenih je letos praznoval Maček Muri, mineva namreč 50 let od prve izdaje te znamenite slikanice. Prav tako sta leto zaznamovali 35-letnica zbirke Lambda (Škuc) ter stoletnica rojstva pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra, ob kateri je ministrstvo za kulturo 22. november razglasilo za nacionalni dan stripa.

Preteklo leto je kot vselej zaznamovala tudi kopica knjižnih vrhuncev – nagrado Prešernovega sklada si je za zbirko To se ne pove prislužila pesnica Ana Pepelnik, kresnik za roman leta je na Rožniku romal v roke Ane Schnabl, avtorice romana September, Cankarjevo nagrado pa je za pesniško zbirko Vnazaj prejela Barbara Korun.

Na Vodnikovi domačiji Šiška je vzniknila nova knjigarna Pri kamniti mizi (na fotografiji), v Layerjevi hiši v Kranju pa knjigarna Mahlerca. FOTO: Ana Skobe

Kritiško sito so podelili pisateljici Ani Svetel za kratkoprozno zbirko Steklene stene, Veronikino nagrado Nataliji Milovanović za zbirko Tuja mehkoba, zlatnik poezije je bil posthumno podeljen Petru Kolšku, Jenkova nagrada pa Branetu Senegačniku za zbirko Prosojnosti.

V polju esejistike je z Rožančevo nagrado za esejistično zbirko La Routine: Dostojevski in transhumanizem slavila Urša Zabukovec, polje književnega prevajanja pa sta zaznamovali Sovretova nagrada, ki jo je prejela Julija Potrč Šavli za prevod dela Duša ob cesti Urmasa Vadija, in Jermanova nagrada, podeljena Heleni Marko za prevode del Ivana Illicha. Stritarjevo nagrado za literarno kritiko je prejela Majda Travnik Vode. Na področju mladinske književnosti je z romanom Lahko bi umrl na tem kavču z mano slavil Andrej E. Skubic, ki je prejel tako desetnico kot večernico.

Številne nagrade so kot vselej podelili na Slovenskem knjižnem sejmu. Ta je v 41. ediciji med drugim postregel z nagrado za najboljši literarni prvenec, ki jo je prejela Martina Potisk za pesniško zbirko Ena na ena, nagrada mira je pripadla Tanji Petrič in Mariji Švajncer, Schwentnerjev nagrajenec za življenjsko delo je postal urednik Andrej Blatnik, velika nagrada knjižnega sejma pa je bila podeljena knjigi Pozabi vse, kar veš o spominu Nika Škrleca.

In ko smo že pri sejmih: letos je bil že 10. Sejem na zraku v organizaciji pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature, ki je v Ljubljani – natančneje na Vodnikovi domačiji Šiška – letos gostila tudi srečanje vseh mest omenjene mreže. Prav na Vodnikovi domačiji pa je vzniknila tudi knjigarna Pri kamniti mizi, ki se pridružuje naboru novih knjigarn po Sloveniji; takšna je med drugim še knjigarna Mahlerca, ki domuje v Layerjevi hiši v Kranju.

Likovna umetnost - Bienale, barok in tandem Ulay/Abramović
 

Letošnji osrednji dogodek na področju likovne oziroma vizualne umetnosti je bila nedvomno 36. izdaja grafičnega bienala. Tudi tokrat je projekt, ki ima besedo grafika zgolj v naslovu, sprožil nekaj tovrstnih polemik, sicer pa je pod umetniškim vodstvom španske kustosinje Chus Martínez multimedijska in multižanrska prireditev potekala v znamenju oraklja. »V času vse večje negotovosti in izkušnje bivanja v svetu, ki ne priznava naših potreb, se porajajo številne oblike eskapizma in zavajajočega odločanja, umetnost pa predpostavlja obstoj neznatne, a zelo pomembne točke, kjer je mogoče biti svoboden in sanjariti in kjer smemo zahtevati svobodo in mir,« je poudarila kustosinja.

V Narodni galeriji so po petdesetih letih spet pripravili veliko razstavo o obdobju baroka na Slovenskem. FOTO: Blaž Samec

V Narodni galeriji so pripravili veliko razstavo Barok v Sloveniji. Izbrali so več kot 170 umetnin, ki so nastale na ozemlju ali za ozemlje današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju, v času, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Skozi izbrana reprezentativna dela v prvem nadstropju Narodnega doma so ponudili pregled slikarstva in kiparstva od obdobja rekatolizacije z umetninami še v poznorenesančnem in manierističnem slogu do izzvenevanja baročnega obdobja, ko se že napoveduje neoklasicizem. Na razstavi so predstavili baročnega umetnika in njegov način dela, vrhunce cerkvene umetnosti, ki jo zaznamujejo monumentalne oltarne slike in marmorni ali bogato polikromirani leseni kipi, pa tudi likovna dela, ki so krasila deželne, mestne in zasebne profane objekte, izbrane umetnine so smiselno dopolnjevale še grafike in predmeti uporabne umetnosti.

Nova Gorica je letos nosila naslov evropske prestolnice kulture, nabor razstav je bil soliden, morda velja kot posebnost izpostaviti prvo taktilno galerijo v Sloveniji, kjer obiskovalci umetnost odkrivajo prek dotika. Razstava Umetnost onkraj vidnega zajema primere dobre prakse iz Slovenije in tujine, s skupinskimi in individualnimi srečanji pa so umetnikom približali svet slepote in slabovidnosti, da so z novim vedenjem umetnine prilagodili tipanju. Letošnji razstavni program v velikem slogu zaključuje razstava Art vital v ljubljanski Cukrarni, ki predstavlja 12 let tandema Ulay/Marina Abramović in ponuja prvi večplasten vpogled v obdobje med letoma 1976 in 1988, v kanoničnih dvanajst let skupnega življenja in ustvarjanja ključnih akterjev performativne umetnosti.

V nasprotju s prejšnjimi leti ni bilo veliko rošad na vodilnih mestih v galerijah in muzejih. Zamenjava se je zgodila v Tehniškem muzeju, ki ga od 1. februarja vodi Natalija Polenec, medtem ko je novi direktor Slovenskega etnografskega muzeja postal Blaž Verbič. Nagrado Riharda Jakopiča so letos podelili akademskemu slikarju in grafiku Črtomirju Frelihu za izjemne dosežke na področju umetniške grafike, v katero je vnesel veliko lastnega likovnega jezika in številne tehnološke novosti.

Letos so se med drugim poslovili akademski slikar Ludvik Pandur, čigar delo zaznamujejo večna prehajanja med figuro in krajino, med mimetičnostjo in abstrakcijo, med liričnim in epskim, med intimnim in mitološkim, slikar Petar Beus, velik del njegovega opusa tvorijo prefinjeni ženski portreti in številne izvrstne risbe, ter Matej Metlikovič, ki je zaznamoval zlasti slovensko sakralno umetnost in se uvrstil v njen vrh. Umrla je slikarka in arhitektka Alenka Kham Pičman, prav tako se je v starosti 97 let poslovila slikarka in ena najbolj znanih slovenskih ilustratork Ančka Gošnik Godec, ki je z ilustracijami opremila več kot sto knjižnih del za otroke.

Arhitektura - Mojstri gradijo

Slovenski paviljon na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah sta zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz biroja KIP (Kosi in partnerji). Naslov projekta je bil Mojstri gradijo, paviljon sta oblikovala z umestitvijo štirih totemov, ki so kot simbol določene skupine ljudi ponazorili družino mojstrov z gradbišča. Projekt je imel enak obseg kot klasičen načrt za hišo, z vso pripadajočo dokumentacijo, opisi materialov, kako jih je treba sestaviti, upoštevati so morali tako njihovo statično ustreznost – najvišja skulptura meri šest metrov – kot zakonitosti posameznih materialov.

V Sloveniji sicer poteka nekaj večjih infrastrukturnih projektov, letošnje leto pa je minilo v znamenju manjših, vendar zato toliko bolj inventivnih. Plečnikovo nagrado v kategoriji javni prostor je prejel projekt Pokopališče Ankaran, avtorji so VOID arhitektura in Studio AKKA. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da zasnova pokopališča posega neposredno v brežino gozdnega roba in izkušnjo kraja naveže na dojemanje krajine v širšem merilu. Arhitekti višinsko razliko zelo zahtevne lokacije premoščajo s klančinami, ki obiskovalca vizualno povezujejo s horizontom in različnimi gozdnimi ambienti. Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila je prejel vrtec Bohinj, avtorji projekta so Arrea arhitektura. Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila je žirija namenila projektu Revitalizacija Stare steklarske z okoliškimi ulicami in trgi v starem mestnem jedru Ptuja. Revitalizacija teh objektov ter zunanjih ambientov povezuje pomenske in materialne zgodovinske plasti Ptuja s sodobnimi javnimi programi za aktiviranje skupnosti in oživljanje starega mestnega jedra. Obravnavano območje vključuje ulice, navezane na Vrazov trg, dvorišče Stare steklarske in novi kulturni dom ljubiteljske kulture z mladinskim centrom. Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture je prejel Zaš Brezar za platformo Landezine, Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko pa je knjiga Raimonda Mercadanteja Between history, ideologies and conflicts: Architecture in Slovenia 1968–1991.

Plečnikovo nagrado v kategoriji javni prostor je letos prejel projekt pokopališča v Ankaranu. FOTO: promocijsko gradivo

Kar zadeva obnove, velja omeniti prenovo Collegia dei Nobili v Kopru, ki je gotovo eden pomembnejših konservatorsko-arhitekturnih posegov v istrskem prostoru zadnjih let. Baročna palača iz 18. stoletja, prvotno namenjena vzgoji plemiških sinov, je dobila novo identiteto kot del kulturno-izobraževalne infrastrukture mesta, pri čemer je ohranila svojo zgodovinsko prezenco in urbanistično vlogo v središču mesta.

Letos se je poslovilo kar nekaj slovenskih arhitektov, med njimi Marko Marjan Dekleva, ki je veljal za enega od utemeljiteljev postmodernistične arhitekture v Sloveniji. S svojo na kraški identiteti zasnovano sodobno arhitekturo je pomembno zaznamoval urbano podobo Sežane. Umrl je Izidor Simčič - Dorče, ki je s svojim delom neizbrisno zaznamoval podobo Brd in številnih krajev zahodne Slovenije. V visoki starosti 99 let je življenjsko pot sklenil Janko Hartman, častni meščan Celja, ki je s svojim delom bistveno prispeval k arhitekturni podobi knežjega mesta. Veliko prezgodaj se je poslovila tudi konceptualna umetnica in arhitektka Vesna Petrešin z izrazito mednarodnim območjem delovanja, saj je svoja dela med drugim predstavljala v galeriji Tate Modern in Royal Festival Hallu v Londonu in na Beneškem bienalu.

Dosežki ministrstva za kulturo

Ministrstvo za kulturo ima za seboj dinamično in plodovito leto. Sprejeti sta bili dve noveli zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zujik), s katerima se je opazno izboljšal status samostojnih delavcev v kulturi, med drugim se je uredilo minimalno plačilo. Z omenjenim zakonom so prvič po dvanajstih letih izvedli prepotrebno prenovo zakonodaje. »V kulturi se je predolgo dovoljevalo negotove pogoje za delo. Temu smo v tem mandatu odločno rekli dovolj in začeli sprejemati vrsto ukrepov za izboljšanje razmer. Z zakonsko uveljavitvijo minimalnih honorarjev smo postavili zgled ščitenja delavskih pravic prekarnih delavcev ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropski uniji,« je ob sprejetju dejala ministrica Asta Vrečko.

Prenovljeni Zujik temelji na delavskih pravicah, trajnosti in decentralizaciji. Kot primer navedimo, da je odslej omogočeno polletno uvajanje naslednikov v javnih zavodih v kulturi, neplačana pripravništva pa so prepovedana. Odmevna je bila tudi končna ureditev statusa baletnih plesalcev. Zakon prav tako ureja prostorske izzive nevladnih organizacij, ki lahko po novem brezplačno uporabljajo javno kulturno infrastrukturo deset in ne več le pet let.

Big band RTV Slovenija je praznoval osemdeset let delovanja. FOTO: Matej Grgić

Septembra je začel veljati težko pričakovani zakon o medijih, ki je prinesel prvo celovito prenovo zakonodaje po kar dveh desetletjih. Stari zakon je bilo treba nujno zamenjati z novim, saj med drugim ni upošteval razvoja tehnologije in ni bil usklajen z evropsko zakonodajo. Prenovljeni zakon nagovarja uporabo umetne inteligence, sovražni govor in lastništvo medijev ter sheme finančne pomoči. V parlamentarni obravnavi je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki med drugim ureja financiranje delovanja Simfoničnega orkestra in Big banda ter financiranje programov, namenjenih narodnim manjšinam. Z RTV Slovenija so podpisali pogodbo o samodejnem podnaslavljanju televizijskih oddaj v vrednosti 1,2 milijona evrov. Na parlamentarno obravnavo čaka še novi zakon, ki bo uredil delovanje Slovenske tiskovne agencije.

Za prihodnje leto je ministrstvo za kulturo pridobilo največji proračun doslej, saj bo na razpolago 282,3 milijona evrov (10,5 milijona več kot letos), brez sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, evropskih kohezijskih sredstev in drugih virov. Leta 2027 pa bo z 297,8 milijona še večji. V aktualnem mandatu so bila finančno še posebej okrepljena področja filma (14,4 milijona evrov, skoraj pet milijonov več kot leto prej), knjige, neodvisne kulture, prav tako si dodatno injekcijo v prihajajočem letu lahko obetajo gledališča. Tudi pri tej postavki je opazna zaveza k decentralizaciji kulture in zelenega prehoda. Obenem velja poudariti, da je bil izveden najobsežnejši investicijski cikel kulturne dediščine in infrastrukture v samostojni Sloveniji. Uspešno je bilo izpeljanih več kot 60 projektov.

Eden največjih je bil seveda Evropska prestolnica kulture GO! 2025, med ključnimi nosilci projekta je bilo ministrstvo za kulturo, ki je kot glavni sofinancer zagotovilo 14,5 milijona evrov. Velika pridobitev je EPIC, evropski center za interpretacijo preteklosti, ki je postal novo središče kulture, interpretacije zgodovine in čezmejnega dialoga ter prizorišče zaključnih dogodkov. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je dobilo amfiteater, zagotovljena so bila tudi kohezijska sredstva za obnovo Vile Rafut.

V register nesnovne kulturne dediščine so bili vpisani: slovenska brajica, žganjekuha, pustni obhodi živalskih likov, reja in vzreja ljutomerskih kasačev, vzreja kraških ovčarjev, priprava bizeljskega ajdovega kolača, sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov, blagoslov konj na štefanovo, cehovsko združenje v Turnišču, izdelovanje preprostih ljudskih glasbil in kresno koledovanje v Adlešičih in okolici.

Prihajajoče leto je bilo razglašeno za leto pesnika Srečka Kosovela in leto pisateljice Zofke Kveder, zaznamovali bomo 100. obletnico njune smrti. Leto 2028 bo leto Otona Župančiča, ker bo takrat 150. obletnica njegovega rojstva. Nedavno smo ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra slavili prvi nacionalni dan stripa, ki spodbuja stripovsko umetnost, s to potezo poskuša ministrstvo izboljšati bralno pismenost otrok in odraslih. Ustanovljena je bila Zamejska kulturna koordinacija, ki predstavlja novo poglavje v sodelovanju slovenskih kulturnih organizacij v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Izvedena je bila tudi vrsta javnih razpisov, ki podpirajo široko paleto dejavnosti, od kulturno-umetniške vzgoje, medresorskega povezovanja kulture, zelenega prehoda, dejavnosti v zamejstvu, produkcije na področju uprizoritvene umetnosti in področju umetniške kritike.