Premislek o pridigah, pesmih in pismih

Vodilo tokratnega festivala je bilo geslo Marko Glaser, osebnost, ki nagovarja. Malečniška župnija ga je ob 220. obletnici­ Glaserjevega rojstva priredila v sodelovanju s Slovensko matico,­ Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani, Pokrajinskim arhivom Maribor, OŠ Malečnik in mariborskim nadškofijskim arhivom. Ob sklepu festivala so predstavili monografijo Marko Glaser: izbrana dela.

V okviru štiridnevnega festivala, katerega pokrovitelj je bil mariborski nadškof metropolit Alojzij ­Cvikl, so v Glaserjevem salonu z galerijo odprli razstavo Marko Glaser in knjige, na kateri so na ogled dela duhovnika, narodnega buditelja, pesnika in prevajalca, župnijske knjige ter različni dokumenti, ki pričajo o njegovem ­vsestranskem delovanju.

V prostorih Slovenske matice v Ljubljani so razglasili nagrajence natečaja za najboljše literarno delo za osnovnošolce Znana osebnost mojega kraja, na Glaserjev rojstni dan, 21. aprila, je bila v svetišču Device Marije na Gorci v Malečniku spominska sveta maša, ki jo je vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, vrhunec festivala je bil prejšnji četrtek v Glaserjevem salonu z galerijo, kjer so predstavili monografijo Marko Glaser: izbrana dela, ki prinaša celovit vpogled v Glaserjevo ustvarjanje od pridig in pesmi do zasebne in javne korespondence ter ga predstavi kot duhovnika, učitelja in pomembnega cerkvenega delavca.

Knjiga je izšla v redni zbirki Slovenske matice Eseji in razprave ter v sozaložništvu z malečniško župnijo, predgovor je prispeval Sebastijan Valentan, malečniški župnik, sicer pa predavatelj na katedri za cerkveno pravo ljubljanske teološke fakultete, izbranemu gradivu so dodane spremne razprave Lilijane Urlep (Marko Glaser in njegov čas ter Marko Glaser v mariborskih arhivih) in Fanike Krajnc Vrečko (Slomšek in Glaser – iskalca božjega v človeku).

Razumevanje človeške stiske

Raziskovalka Glaserjeve zapuščine Lilijana Urlep priporoča monografijo v branje »zaradi tega, ker odkriva oziroma bolj pojasnjuje dogajanje ob selitvi sedeža lavantinske škofije v Maribor, ki je eden od najpomembnejših dogodkov v 19. stoletju za slovensko nacionalno in cerkveno zgodovino. Marko Glaser je bil namreč Slomškov prijatelj in velik pomočnik pri selitvi, v knjigi je predstavljen z več vidikov, kot duhovnik, narodni buditelj in še marsikaj, namignjeno je tudi, da je bil v marsičem predhodnik škofa Slomška ali je škof po njem prevzel kako idejo. Leta 1844 je Glaser v Malečniku na primer organiziral ljudski misijon, Slomšek pa je bil pozneje kot škof velik podpornik misijonov.«

Sebastijan Valentan je po četrtkovi predstavitvi za Delo povedal: »To knjigo bi bralcu svetoval v branje, da se seznani z izjemno osebnostjo Marka Glaserja, da vstopi vsaj malo v njegov svet, tudi miselni, in da iz njegovih besedil, bodisi pridig, bodisi pesništva, bodisi osebne in javne korespondence, izvleče nekaj za današnji čas. Glaser veliko govori o smislu življenja, kar danes v zahtevnem, da ne rečem kar norem svetu, vsi potrebujemo in iščemo.«

Glaser je bil tesni sodelavec in prijatelj mariborskega škofa Antona Martina Slomška, po njegovem pooblastilu je veliko pripomogel k uresničitvi prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na avstrijskem Koroškem v Maribor leta 1859. Glaser (1806–1889), je navedla Lilijana Urlep, se je zapisal v zgodovino po pastoralni dejavnosti oziroma skrbi za obnovo verskega življenja, literarni dejavnosti, ki je bila v osnovi povezana s pastoralno, skrbi za šolstvo in predvsem po svoji vlogi pri selitvi sedeža lavantinske škofije v Maribor.

Fanika Krajnc Vrečko je sklenila primerjavo šestih Slomškovih in Glaserjevih pridig z ugotovitvijo: »Na uvodno zastavljeno vprašanje, ali Glaser v ustvarjalnem delu presega Slomška, bi lahko rekli, da ga res nekoliko presega v razumevanju človeške stiske, vsekakor pa sta njegova misel in beseda primerljivi s Slomškovo.«