»Pričakujemo vas. Ne pozabite na zaščitno masko«

Po dobrih sedmih tednih je več umetnostnih ustanov danes odprlo svoja vrata.

Objavljeno
05. maj 2020 06.00
Posodobljeno
05. maj 2020 14.58
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bo prvi teden prost vstop.
Foto Jože Suhadolnik
Ko so muzeji in galerije na trinajsti marčevski petek zaprli vrata, je njihovo okno v svet postal svetovni splet. V času zaprtja zaradi koronavirusa je Skupnost muzejev Slovenije izvedla anketo med 48 muzeji in galerijami o stanju in izzivih, ki jih je prinesla nova svetovna ureditev.

V preteklih tednih je bilo 95 odstotkov muzejev po svetu zaprtih, so pokazali mednarodni podatki, Metropolitanski muzej v New Yorku je napovedal 150-milijonsko izgubo zaradi zaprtja, v Louvru, ki je sprejel po 5000 ljudi na dan, si ne predstavljajo, kakšno bo življenje po sprostitvi ukrepov.

Pri nas sicer nimamo »težav« s takim obiskom, a v času zaprtja so naši muzealci ugotavljali, da »kultura in posebej muzeji državljanom še niso bili tako dostopni«. To je ob predstavit­vi rezultatov ankete na konferenci prek zooma, na kateri se je pred prazniki zbralo okoli 80 slušateljev, poudarila Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS). Svoje aktivnosti so muzeji namreč precej hitro prestavili na svetovni splet, kjer so brezplačno ponujali vsebine ter izobraževali obiskovalce o kulturni dediščini. Spletno aktivnost in prisotnost na družabnih omrežjih, kot so facebook, instagram, twitter, youtube, je kar za 200 odstotkov povečalo več kot 85 odstotkov muzejev.

Nove teme in vsebine so nadgradili tudi tako, da so se dejavno vključevali v šolske programe v okviru e-kulturnih dni ter organizirali spletne muzejske postavitve. Stiki s pedagoškimi delavci so obrodili sadove in anketa je pokazala, da so šole in vrtci s pridom uporab­ljali vsebine, ki so jih pripravili muzeji in galerije.

image
500.000 evrov je približno ocenjen skupni izpad dohodka v 48 slovenskih muzejih in galerijah. Vir SMS

 

Večina delala od doma


Delo v muzejih je bilo v preteklih tednih močno okrnjeno oziroma organizacijsko zahtevno. Večina zaposlenih je delala od doma. Od 705 delavcev v muzejih je kar 423 ljudi delalo od doma, od teh v enem muzeju največ 55. Na čakanju na delo od doma je bilo 148 delavcev, v enem muzeju največ 16. Glede na to, da muzeji in galerije financirajo nekatera delovna mesta iz lastnih prihodkov, je zaradi ukrepov v času pandemije nekaj delovnih mest ogroženih. Anketa je pokazala, da je takih 40 delovnih mest v 19 muzejih. Nekateri muzeji so morali zaradi izpada prihodkov odpovedati tudi sodelovanje s samozaposlenimi v kulturi ali to sodelovanje prestaviti na poznejše obdobje.

»V velikih težavah so muzeji in galerije tudi zaradi izpada lastnih prihodkov iz različnih naslovov. Lastni prihodki so za večino muzejev glavni ali celo edini vir sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, nabavo opreme in vzdrževanje prostorov kot tudi za postavitev razstav ter izvedbo programov. Med muzeji in galerijami, ki so odgovorili na anketo, je ocenjena dosedanja izguba 451.635 evrov, od tega je najvišji izpad dohodka navedel (neimenovani) muzej, ki ima do zdaj izgubo v višini 85.000 evrov,« so zapisali v komentarju rezultatov.

Največ muzejev in galerij je kot vzrok za izgubo prihodkov označilo organizirane skupine (šole, vrtci, turisti), najmanj pa muzejsko kavarno.

image
»V zadnjih letih smo se usmerili v razstave, ki so ponujale senzorične izkušnje in večplastno dojemanje razstav. Danes se zapiramo v klasične postavitve, ki prepovedujejo tip, vonj in sluh, saj so vsi ti elementi potencialni prenašalci virusa,« je poudarila Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Foto Jože Suhadolnik

 

Odprtje najpozneje na muzejski dan


Muzeji in galerije se tudi po odprt­ju spoprijemajo z izzivi. Nekatere je predvidela že anketa. Ogroženo je izvajanje številnih nalog muzeja, ogroženi so investicije, gostovanja v tujini, evropski projekti, zaposlene v muzejih in galerijah predvsem skrbi negotovost zaradi pomanjkljivih informacij in ustreznih usmeritev od ustanoviteljev in financerjev. »Muzeji smo se morali na začetku znajti sami, bojimo se, da bo tako tudi ob ponovnem odprtju,« so izrazili pomisleke sodelujoči v anketi.

Smernice so dobili približno 24 ur po napovedi, da bodo muzeji naslednje jutro odprti. »Vse druge dejavnosti so dobile navodila, le za nas so trdili, da je to odgovornost vsakega posameznega direktorja. Od kdaj smo mi strokovnjaki za zdravje in epidemiologijo?« je dejala Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in predsednica Skupnosti muzejev Slovenije ter pobudnica ankete, ob tem, ko ves čas pandemije z ministrstva za kulturo niso dobili odgovorov. V odloku za odprtje muzejev in galerij je sicer predvideno, da bodo odprli vrata najpozneje do 18. maja, na mednarodni muzejski dan.

image
Odprtje prinaša nove izzive pri snovanju in postavitvi zbirk.
Foto Jože Suhadolnik

 

Brez senzoričnih izkušenj


Kaja Širok je ob ponovnem odprtju muzejev povedala: »Srečni smo, da se naše življenje vrača v stare tirnice, čeprav je jasno, da je naše delo zdaj omejeno. Muzeji so pred velikimi izzivi, tako kar zadeva delo kot stik z obiskovalci. V zadnjih letih smo se usmerili v razstave, ki so ponujale senzorične izkušnje in večplastno dojemanje razstav. Danes se zapiramo v klasične postavitve, ki prepovedujejo tip, vonj in sluh, saj so vsi ti elementi potencialni prenašalci virusa. A ne bomo se omejevali. Tako gledam tudi na prihajajoče razstave in obiske, vse bo izziv in skupaj bomo temu kos. V tem obdobju smo zaznali vračanje k skupnosti in muzeji smo ta čas z različnimi akcijami ohranili in zapisali. To je naše skupno sporočilo za kasnejše rodove. Računamo na podporo javnosti in pozivamo bralce, da nas obiščejo. Prvi teden je vstop prost, ne pozabite na zaščitno masko in dobro počutje. Za drugo smo tu mi in pričakujemo vas.«

Aleksandra Berberih Slana je napovedala še eno anketo, s katero bodo ugotavljali končno stanje na muzealskem področju po ­pandemiji.