Tiskane izdaje
V dosedanji zgodovini podeljevanja Pritzkerjeve nagrade, najprepoznavnejše na svetu za področje arhitekture, se še ni zgodilo, da bi njen laureat umrl dan pred njeno razglasitvijo.
Kot poroča AFP, se je predvčerajšnjim iztekla življenjska pot Nemca Freia Otta, pri katerem je arhitekturna stroka izjemno cenila inventivne, lahke in transparentne šotoraste strukture objektov, najprepoznavnejši pa je postal z izgradnjo strehe nad stadionom v Münchnu, kjer so olimpijske igre izpeljali leta 1972.
Za nagrajenca bi ga po prvotnih načrtih morali razglasiti 23. marca, pri čemer bi nagrado na slovesnosti v Miamiju prejel maja, a so se organizatorji na njegovo smrt z javno objavo letošnje odločitve žirije odzvali že včeraj.
Otta so označili za pionirja rabe lahkih struktur za vrsto namenov, za umetnika gradnje, ki je stremel k učinkoviti in odgovorni rabi gradbenih materialov ter minimalnemu vplivu arhitekture na okolje. Pa tudi za utopista, ki nikoli ni izgubil vere v to, da lahko arhitektura ustvari boljši svet za vse. Predsednik žirije Peter Palumbo ga je označil za titana moderne arhitekture.
Otto je bil sicer po rodu iz Berlina, kjer se je rodil leta 1925 in kasneje tudi študiral, danih pa mu je bilo 89 let. Devetdesetletnik bi postal maja. Da je dobitnik Pritzkerjeve nagrade, so ga pred smrtjo obvestili, na novico pa se je odzval skromno, rekoč, da ni nikoli storil ničesar takega, da bi si jo zaslužil. »Moje vodilo je bilo oblikovanje novih tipov stavb, ki bi bile v pomoč ljudem, zlasti po naravnih nesrečah in katastrofah.«
