Sanirani arhitekturni spomeniki svojega časa

V Arboretumu Volčji Potok, parku s statusom kulturne dediščine­ državnega pomena, trenutno končujejo sanacijo treh zgradb, ki jo je sofinanciralo ministrstvo za kulturo. Še zadnje posege na poslopjih, ki so zdaj potresno varnejša, energetsko varčnejša in vizualno osvežena, bodo zaključili do konca meseca, je napovedal direktor Arboretuma Matjaž Mastnak.

Temeljite prenove so bile deležne pristava, Galerija Janeza Boljke in trgovina. V okviru energetske sanacije so jim zamenjali okna in vrata, izvedli toplotno izolacijo streh oziroma stropov nad uporabnimi prostori, v pristavi in trgovini so poskrbeli tudi za toplotno izolacijo fasade. Pri vseh treh stavbah so zamenjali način ogrevanja in gretje z oljem ter električnimi grelniki nadomestili z različnimi toplotnimi črpalkami.

Zaradi sanacije v zavodu Arboretum računajo na približno 40 odstotkov nižji račun za ogrevanje, kar bo občutno finančno olajšanje, vendar je še pomembnejša od nižjega računa večja potresna varnost, saj so hkrati izvedli statično sanacijo stavb, je pojasnil Mastnak.

Izobraževanje in razstava

Varnost je pomembna zlasti v prostorih pristave, ki je bila v tem pogledu kritična. V zgornjih nadstropjih tega nekdanjega gospodarskega poslopja, ki je bilo zgrajeno leta 1923, so danes namreč pisarne zavoda Arboretum, v spodnjem pa potekajo šolski programi, v okviru katerih dnevno izobražujejo otroke.

Varnost je bistvena zlasti v prostorih pristave. FOTO: Klara Kopač/Arboretum

Prenove je bila deležna tudi stavba, ki jo je leta 1937 blizu svoje graščine dal zgraditi Leon Souvan, sin ljubljanskega trgovca Ferdinanda Souvana. Ta je graščino in park v Volčjem Potoku kupil leta 1882. Poslopje je bilo sprva mišljeno kot konjski hlev, a je ob dograditvi postalo garaža, med drugo svetovno vojno je preživelo požig graščine in po podržavljenju sredi 20. stoletja dolgo ostalo brez pametne uporabe. Šele leta 1990 so ga prenovili in preoblikovali v galerijo, v kateri je od tedaj do danes razstavljena stalna zbirka kipov z živalskimi motivi uveljavljenega kiparja Janeza Boljke, ki jo je pripravil grafični oblikovalec in Boljkov sodelavec Miljenko Licul.

Po stalni zbirki, ki zaseda nadstropje zgradbe, so poslopje po­imenovali Galerija Janeza Boljke, v pritličju pa je na ogled prav tako stalna razstava, ki prikazuje razvoj Souvanovega parka in začetkov Arboretuma Volčji Potok pod vodstvom Cirila Jegliča. Od leta 1999 je celotna površina Arboretuma kulturni spomenik državnega pomena.

Osvežena kulturna dediščina

Najmlajše prenovljeno poslopje je trgovina, poslovni prostor, ki leži ob vhodu v park, kjer energetska sanacija vključuje zamenjavo stavbnega pohištva. Čeprav je trgovina precej novejša od preostalih dveh – zgrajena je bila v sedemdesetih letih minulega stoletja –, je zgrajena v arhitekturi, ki je hotela biti skladna z nekdanjimi gospodarskimi poslopji in je kot taka spomenik svojega časa, je ocenil Mastnak. Poudaril je, da so vsa poslopja tudi po prenovi navzven enaka kot prej, saj so del kulturne dediščine in jih ne smejo spreminjati, so pa seveda pročelja stavb po menjavi fasad in oken na novo prebarvana in »vizualno osvežena«.

Po stalni zbirki, ki zaseda nadstropje zgradbe, so poslopje poimenovali Galerija Janeza Boljke. FOTO: Klara Kopač/Arboretum

Skupna vrednost projekta je 1.048.339,53 evra. 57 odstotkov tega zneska so pokrili z nepovrat­nimi evropskimi sredstvi, ki jih je Slovenija dobila v okviru načrta za okrevanje in odpornost, 18 odstotkov investicije nosi javni zavod, 17 odstotkov je primaknilo ministrstvo za kulturo, ki je obljubilo, da bo pokrilo tudi manjkajočih 8 odstotkov do celote. Sanacija za zavod je velik organizacijski in finančni zalogaj, vendar računajo, da bodo učinki, tudi zaradi nižjih stroškov ogrevanja, kmalu vidni.

Trenutno poteka montaža vrat, kar je zadnji večji poseg na poslop­jih. Do konca meseca bo projekt končan, je pojasnil Mastnak, ki se že veseli, da bodo zaposleni in obiskovalci spet lahko v polni meri uporabljali ­prenovljene stavbe.