Tiskane izdaje
Z Univerze v Kölnu prihaja spodbudna novica: z novim študijskim letom je bil v okviru študijskega programa slavistike ustanovljen lektorat slovenskega jezika. Köln, ki se ponaša z drugo najstarejšo univerzo v Zvezni republiki Nemčiji − ustanovljena je bila leta 1388 −, se je tako pridružil univerzam v Berlinu, Tübingenu, Münchnu in Regensburgu, kjer že potekajo lektorati slovenskega jezika.
Ustanovitev lektorata predstavlja stopničko k študijski smeri slovenščine, ki se bo začela izvajati prihodnje leto. Naš jezik pa je že postal eden izmed obveznih izbirnih jezikov v okviru interdisciplinarnega študijskega programa Regionalne študije Vzhodne in Srednje Evrope.
Kölnska univerza bo tako prva v Nemčiji, ki bo v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugim in tujim jezikom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ponudila možnost poglobljenega spoznavanja slovenskega jezika, jezikoslovja in literature v obliki. Lektorica slovenskega jezika je Monika Pemič.
Z novim študijskim letom bo na kölnski univerzi mogoče vpisati študijsko smer slovenščine, naš jezik pa je že zdaj tudi eden izmed obveznih izbirnih jezikov. Kaj to pomeni za učenje slovenščine v Nemčiji?
Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani si s podporo slovenskega veleposlaništva v Berlinu že vse od leta 1991, ko je bil ukinjen študij slovenščine na Univerzi v Leipzigu, v Nemčiji prizadeva za uvedbo redne študijske smeri slovenskega jezika in književnosti. Ta prizadevanja so bila pogosto neenaka borba z veliko večjimi slovanskimi jezikovnimi skupinami, kot so rusistika, polonistika ali srbokroatistika. Kot dediščina politike bivše Jugoslavije je srbski jezik zastopan na večini nemških slavistik, slovenščina igra ob njem le obrobno vlogo.
Poleg majhnosti pa je problem slovenistike v tujini tudi ta, da slovenski jezik spada v južnoslovansko jezikovno skupino, medtem ko sta slovenska literatura in kultura del srednjeevropske. To nas privede v dilemo: svoje kulturne dosežke predstavljamo v okviru Srednje Evrope v jeziku, ki spada v južnoslovansko skupino, to se pravi na Zahodni Balkan. Zaradi te dileme slovenskih študij ni mogoče enopomensko uvrstiti, saj izpadejo iz vsakokratnega okvira.
Zato je treba pozdraviti, da bo slovenščina poleg ruščine in poljščine na Univerzi v Kölnu tudi ključni jezik v okviru interdisciplinarnega študijskega programa Regionalne študije Vzhodne in Srednje Evrope. Gledano trajnostno bo slovenščina na ta način pridobila multiplikatorje, ki bodo sooblikovali nemško znanost, gospodarstvo in kulturo.
Kako ste se pripravili na izziv, kaj želite posredovati svojim študentom?
Najprej je treba opozoriti na možnost študija vse zainteresirane maturante s slovenskimi koreninami, ne samo v Kölnu in okolici, temveč po vsej Nemčiji. Tu se zanašam na podporo učiteljev dopolnilnega pouka slovenskega jezika, društev in slovenskih diplomatskih predstavništev. Hkrati sem si ogledala možnosti, ki jih ponuja novi inštitut, vključno s knjižnico, in ugotovila, da je treba nabaviti precej strokovne literature.
Prijetno so me presenetili profesorji v Kölnu, pri katerih sem naletela na bistveno večje zanimanje in podporo, kot sem ju bila do zdaj vajena z Univerze v Hamburgu. Zato začenjam z veliko optimizma. Študente sem lahko že na uvodnem predavanju presenetila z raznolikostjo Slovenije, in to v vsakem pogledu: pokrajinsko, kulturno, jezikovno. Spoznali bodo, da Slovenija ni nemški Minimundus, temveč zelo pestra dežela z lastnimi zakonitostmi.
Slovenščino že učijo na nekaj drugih nemških univerzah. Kako se bo razlikoval program v Kölnu?
Lektorati slovenskega jezika z daljšo ali krajšo tradicijo že potekajo na univerzah v Berlinu, Münchnu, Regensburgu in Tübingenu. S tem semestrom se je po več kot šestdesetih letih delovanja zaradi slabih pogojev zaprl eden izmed najstarejših lektoratov, ki je potekal na univerzi v Hamburgu. Lektorati posredujejo osnovne značilnosti sodobnega slovenskega jezika. Gre za jezikovne vaje, na katerih se študentje seznanjajo z glasoslovnimi, oblikoslovnimi in skladenjskimi značilnosti jezika. Pri tem usvajajo osnovni besedni zaklad.
Pri vajah iz konverzacije jih usposabljamo za osnovno sporazumevanje. Pri tem obravnavamo teme iz vsakdanjega življenja s poudarkom na praktičnem sporazumevanju ter spoznavanju dežele in njene kulture. Študijski program za smer slovenskega jezika in književnosti pa obsega bistveno več. Študentje bodo dobili možnost, da se v seminarjih in na predavanjih poglobljeno seznanijo z ustrojem in rabo slovenskega knjižnega jezika na eni strani ter s slovensko literaturo na drugi. Pri tem jim bo dana možnost, da si pridobijo tudi prve izkušnje na področju raziskovanja.
V Nemčiji je tudi veliko izseljenskih društev. Ali tudi ta pomagajo k ohranitvi maternega jezika?
Seveda, vsakdo, ki zna nagovoriti mladostnike, prispeva k ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Na tem mestu je treba najprej omeniti družine, v katerih govorijo slovensko, dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga po ustavi v tujini zagotavlja slovenska država, ter slovenska izseljenska društva.
Zadnja nagovarjajo v prvi vrsti starejšo populacijo; tu je po mojem mnenju potrebna največja prevetritev. Ta se bo verjetno zgodila, ko se bodo društvom začeli pridruževati mladi, dobro izobraženi Slovenci, ki v okviru zadnjega izselitvenega vala iščejo službo v Nemčiji. Sicer pa je študij slovenščine namenjen tudi nemškim študentom, ki bi želeli spoznati jezik in kulturo Slovenije.
Kaj je najpomembnejše za ohranitev in širitev zahtevnega jezika majhnega naroda, kaj bi priporočili domovini?
Ne obupati, kadar se interes za Slovenijo in slovenščino v tujini manjša. Vsak tujec, ki vloži svoj čas v učenje in študij slovenščine, vzljubi deželo in postane pomemben multiplikator znanja in vedenja o njej. K temu veliko pripomorejo tudi študijske izmenjave prek programa Erasmus pa tudi štipendije za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture.
To so dolgoročno investirana sredstva, ki se nam bodo povrnila oziroma se že vračajo z obilnimi obrestmi. Pomagalo bi nam tudi, če bi bila prepoznavnost Slovenije v tujini večja, tako na turističnem kot tudi na intelektualnem področju. Če želimo, da bo slovenska kultura prisotna na nemškem področju, moramo hkrati poskrbeti za to, da bodo naši znanstveniki z vseh področij ustrezno zastopani na znanstvenih konferencah, slovenska kultura pa na čim več festivalih.
