Slovenska ustvarjalnost na Kitajskem

 V Pekingu so razstavljeni predmeti iz Narodnega muzeja Slovenije – Razstava bo tudi v mestu Xi‘an

Objavljeno
18. april 2019 11.00
Posodobljeno
18. april 2019 11.00
Nacionalni muzej Kitajske v Pekingu se razprostira na 200.000 kvadratnih metrih. FOTO: Daša Pavlovič/Narodni muzej Slovenije
Narodni muzej Slovenije sodeluje na razstavi v največjem muzeju na svetu – Nacionalnem muzeju Kitajske v Pekingu, ki se razprostira na težko predstavljivih 200.000 kvadratnih metrih površine. Vsako leto ga obišče 10 milijonov ljudi in je za Louvrom drugi najbolj obiskani muzej na svetu.

image
FOTO: Grega Gutman/Narodni muzej Slovenije


Priprava in transport dragocenih predmetov sta bila za naš muzej velik zalogaj, seveda pa tudi za pekinški, saj hkrati s slovenskim predstavlja še 19 nacionalnih muzejev. Razstavo Delimo skupno prihodnost: razstava zakladov nacionalnih muzejev ob Svilni poti so odprli prejšnji teden in bo na ogled do 14. julija. Pripravili so jo ob svetovnem forumu direktorjev nacionalnih muzejev ob svilni poti in mednarodnem gospodarskem forumu Pas in pot. V Nacionalnem muzeju Kitajske so poudarili, da si želijo s projektom slediti povezovalnemu duhu svilne poti in med sodelujočimi državami na področju kulture poglobiti medsebojno vključevanje, vzajemno učenje in razumevanje ter okrepiti strokovno ­povezovanje.
Iz Narodnega muzeja Slovenije je na ogled 15 razstavnih sklopov oziroma 28 predmetov, izmed katerih je 27 originalnih. Le znamenita neandertalčeva piščal je predstavljena s kopijo, saj je zaradi krhkosti in edinstvenosti ­nenadomestljiva in nikoli ne zapusti muzeja.

image
Iz Slovenije je razstavljenih 28 predmetov. FOTO: Grega Gutman/Narodni muzej Slovenije


Na ogled so predmeti, ki najlepše­ kažejo ustvarjalno preteklost območja današnje Slovenije od prazgodovine do danes. Poleg kopije kamenodobne neandertalčeve piščali iz Divjih bab, najstarejšega glasbila na svetu, si obiskovalci lahko ogledajo figurino z Ljubljanskega barja, bronast meč iz Jabelj, situlo iz Valične vasi, rimsko stekleno posodo, hišasto žaro, poznorimske zaponke, slovanski nakit, prestol nadvojvode Karla, rezljani umivalnik ...

image
Oblikovalka razstave je postavila v posebno vitrino prestol nadvojvode Karla. FOTO: Grega Gutman/Narodni muzej Slovenije


Še ena razstava


Slovenija se bo na Kitajskem predstavila tudi z razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti. V mestu Xi'an, ki slovi po grobnicah z glinenimi vojščaki, bodo od konca aprila in skoraj do konca leta prav tako na ogled ustvarjalni dosežki z ozemlja Slovenije. Razstavi, za katero so poleg Narodnega muzeja prispevali predmete še drugi (Slovenski etnografski muzej, Muzeji radovljiške občine, Čebelarski muzej, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Ljubljanski grad) in posamezni sodobni ustvarjalci, je kitajski Muzej lepih umetnosti dal na voljo kar 380 kvadratnih metrov. Na ogled bo 135 originalnih predmetov in pet kopij (emonski meščan, vaška situla, neandertalčeva piščal iz Divjih bab, fotografija Janeza Puharja in idol z Ljubljanskega barja). Razstavljeni bodo predmeti – po časovnih obdobjih, vključno s sodobnimi – iz keramike, porcelana, čipke, tekstila, pihanega in brušenega stekla ter panjske končnice.


Tudi turistična promocija


V zadnjem prostoru bo predstav­ljena Slovenija kot turistična destinacija. Razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti bo pospremil katalog v slovenskem, angleškem in kitajskem jeziku, v njem sta tudi poglavje o naravnih in kulturnih značilnostih Slovenije ter kratek zgodovinski pregled in predstavitev zgodovine ter okoliščin slovensko-kitajskih stikov, ki so bili, kakor ugotavljajo, precej bogatejši, kot si mislimo danes.


Dolgoletno sodelovanje


Gostovanje Narodnega muzeja Slovenije v Muzeju lepih umetnosti Xi'an Qujiang je plod dolgoletnega sodelovanja. V Ljubljani je bila od lanskega avgusta do letošnjega februarja razstava Zlato kitajskih cesarjev iz zbirke Dong Bo Zhai, na kateri so bili na ogled zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming. Začetki segajo v leto 2013, ko se je direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik odzvala vabilu na evropsko-azijski gospodarski forum v Xi'anu, na katerem so gostitelji omogočili udeležencem ogled izjemnih kulturnih spomenikov in muzejev ter iskanje možnosti za medsebojno sodelovanje. Barbara Ravnik je udeležencem foruma predstavila lepote Slovenije, njeno kulturno dediščino in Narodni muzej Slovenije. Tako so stkali stike s številnimi kitajskimi predstavniki muzejev in turističnih organizacij.


Monumentalni muzej na trgu Tiananmen


Monumentalno poslopje Nacionalnega muzeja Kitajske stoji v središču kitajske prestolnice na trgu Tiananmen. Leta 1959 so tam načrtovali deset velikih javnih objektov blizu cesarske palače in Prepovedanega mesta. Številni od teh projektov, ki so jih z leti zgradili, so postavili temelje arhitekturni poti Kitajske. Kitajci so povabili deset mednarodnih arhitekturnih birojev, med njimi tako ugledne, kot so OMA, Kohn Pedersen Fox in Foster+Partners, da sodelujejo pri kreiranju vrhunskih projektov z namenom reintegracije in oživitve prevladujočega Nacionalnega muzeja na trgu. Eden od pogojev natečaja je razširitev in povezava dveh obstoječih muzejev – Nacionalnega muzeja kitajske zgodovine in Nacionalnega muzeja kitajske revolucije – v enega. Na natečaju je zmagal hamburški biro gmp Architekten, muzej so odprli leta 2003. Prestižna muzejska zbirka, v kateri je okoli milijon eksponatov, je razstavljena v štirih etažah. V okviru muzeja sta tudi dvorana za gledališke predstave, filmske projekcije, koncerte in predavanja za 800 obiskovalcev ter konferenčna dvorana s 300 sedeži.

image
V Muzeju lepih umetnosti Xi'an Qujiang bodo odprli razstavo s ­slovenskimi predmeti konec aprila. FOTO: Muzej Xi'an


Muzej lepih umetnosti Xi'an Qujiang, ki je namenjen ohranjanju in razstavljanju starodavnih ­kitajskih slik skozi stenske poslikave in nepredmetne kulturne dediščine, meri 12.000 kvadratnih metrov. Največji zaklad tega muzeja je zlat oklep, ki je star okoli 2700 let. Dragoceni oklep se je nekoč ­neznano kako znašel v Franciji,­ kjer ga je kitajski investitor ­odkupil, da se je vrnil na Kitajsko. To je hkrati najstarejši predmet, katerega tehnike izdelave iz zlata so temeljile na civilizacijah ­Sredozemlja, Egipta in zahodne Azije.