Spektakularna najdba: odkrili eno prvih upodobitev Jezusa

V mednarodem tisku znova odmeva izjemno odkritje iz Turčije, na katero so opozorili že lani. Tamkajšnji arheologi so odkrili zelo zgodnjo fresko z upodobitvijo ikonografskega motiva Dobrega pastirja Jezusa, ki je v Anatoliji redek, morda celo edini znani ohranjeni primer tovrstne ikonografije. Nastanek freske postavljajo v čas sploh prvih ohranjenih upodobitev krščanskega odrešenika.

Skrinjica s Štajerske, ki priča o začetkih krščanske Evrope

Kot navaja The Independent, so do odkritja prišli med izkopavanji na nekropoli Hisardere (znani tudi kot Hisartepe) v okrožju Iznik v provinci Bursa, nedaleč od Istanbula, na severozahodu Anatolije. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima najdba izjemen pomen tako za turško kot tudi svetovno arheologijo in zgodovino umetnosti.

Freska nastala med začetkom in sredino 3. stoletja

Iznik morda danes ni posebno znan, a je to turško mesto zraslo natanko na tisti starogrški Nikeji (ali Niceji), kjer leta 325 potekal znameniti prvi nicejski koncil, ki ga je sklical rimski cesar Konstantin I., da bi pomiril spor, ko so začeli arijanci učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom glede Kristusove božanske narave. Koncil se je končal z obsodbo arijanstva in oblikovanjem nicejske veroizpovedi.

Arheološko ekipo, ki raziskuje z dovoljenjem turškega ministrstva za kulturo in turizem, vodi Tolga Koparal, direktor muzeja v Izniku.

Novo odkrita freska z Jezusom, predstavljenim v sozvočju s starokrščansko ikonografijo Dobrega pastirja, se nahaja na severni steni hipogeuma, podzemne grobne komore iz 3. stoletja, torej časa še pred Konstantinom, nastopom verske tolerance, institucionalim vzponom krščanstva in prvim nicejskim koncilom. Čeprav je južna stena zgradbe močno poškodovana, so vzhodna, zahodna in severna stena – skupaj s stropom – ohranjene, kar omogoča preučevanje poznorimske pogrebne umetnosti na izvirnem mestu.

Nastanek freske z Dobrim pastirjem postavljajo v čas med začetkom in sredino 3. stoletja, kar jo postavlja med najstarejše upodobitve Jezusa. Ohranjene so v Dura-Europosu v Siriji in rimskih katakombah.

FOTO: Kemal Aslan/Reuters

Jezus kot pastir je simboliziral zaščito, odrešenje in božansko vodstvo

Upodobitev Jezusa je bila v času uporabe te grobne komore neposredno za ležiščem iz terakotnih plošč, na katerega so položili pokojnika. Seveda je Jezus še prikazan kot golobrad mladenič, kar je bil standard antike (brada se je uveljavila kasneje), na ramenih kot pastir nosi ovco. Ta simbolična predstavitev je v sredozemskem svetu v prvih stoletjih krščanstva relativno pogosta.

Preden je križ postal splošno sprejet simbol krščanstva (tega, danes samoumevnega simbola v prvih stoletjih krščanstva niso upodabljali, bil je strašno in tudi sramotno orodje mučenja in eksekucije), je motiv Dobrega pastirja igral ključno vlogo pri podajanju vere zgodnjih vernikov. Upodabljanje Jezusa kot pastirja, ki nosi izgubljeno ali rešeno ovco, je simboliziralo zaščito, odrešenje in božansko vodstvo.

Nekropola Hisartepe (Hisardere) je bila sicer v uporabi med drugim in petim stoletjem, vsebuje pa širok razpon vrst pokopov, vključno s komornimi grobnicami. Teh niso uporabljale le elite, temveč tudi nižji družbeni sloji, kar kaže na družbeno raznolikost Niceje v rimskem in zgodnjem krščanskem obdobju.

Izkopavanja v Hisartepu so že prej prinesla kovance, keramiko in okrasne arhitekturne elemente, a figuralne krščanske umetnosti do odkritja Dobrega pastirja še niso našli. Arheologi, ki raziskujejo tudi drugod po Anatoliji, so sicer odkrili več kot deset doslej neznanih cerkva iz 4. in 5. stoletja pa tudi druge starokrščanske grobnice, napise in zgodnje hišne cerkve.

Veliko novic o teh odkritjih prihaja z območij starogrških mest, ki so cvetela v helenističnem obdobju, precej pred rimsko oblastjo, med njimi iz Pergamona, Efeza, Smirne in Laodikeje.